Odprta kuhinja: Na kolo pa malica s seboj

Blaž Mehle je tokrat tarnal, kako zelo si želi, da bi že našel čas za krajši kolesarski oddih na Obali.

Objavljeno
18. junij 2017 15.57
Posodobljeno
18. junij 2017 16.00
K. C. R.
K. C. R.
A res? Kaj boš pa jedel, smo ga pobezali in kar takoj združili prijetno s koristnim: nakuhal in pripravil je štiri jedi, ki jih je mogoče primerno spakirati, da nas ne bodo ovirale na poti, hkrati pa so energijsko ravno primerne, da nam želodec ne bo krulil in moč pojemala na vsakem ovinku.

A tole, kar ste nakuhali za kolesarjenje po slovenski Obali, zadostuje za ves dan na poti?

To zadostuje celo za štiri do šest ljudi in celodnevno pohajkovanje.

Zakaj ste izbrali ravno to kombinacijo? Ste razmišljali o športnih naporih in s tem povezanih ogljikovih hidratih ali čem drugem?

Predvsem z mislijo na aktiven izlet sem se ukvarjal, a hkrati sem moral upoštevati še nekaj dejavnikov, ki se pojavljajo tako ob kolesarjenju kot ob navadnem pohodniškem izletu: preprosta in poceni priprava, praktičnost za pakiranje, osvežujoč okus ... in sončni dnevi.

Kaj je po vaše najboljša hrana za kolesarje?

Po moje so najboljša kombinacija in rešitev za kolesarjenje prav wrapi v kombinaciji s piščancem ali puranom z veliko sveže zelenjave ter doma pripravljene energijske ploščice, kot so recimo moji pirini koščki.

Kako zapakirate hrano, če greste na kolo, da se ne pomečka in dodatno kuha na vročem soncu?

Na trgovskih policah se danes dobi tudi primerna in izolirana PCV-posoda za v nahrbtnik. Sam sem šel po cenejši poti: za kolesarske podvige imam 26-litrski nahrbtnik, tako da sem izbral običajno PVC-posodo za shranjevanje. A na koncu jo zavijem v izolirno folijo, ki sem si jo pripravil iz vrečke, ki jo kupite v trgovini za zamrznjene izdelke. :)

V zadnjem času so »wrapi« kar moderni. Kaj vse še zavijate vanje?

Wrapi so zelo hvaležen izdelek, saj lahko zelo hitro in okusno pripravite predjed, glavno jed, solato, prigrizek ... Zelo všeč so mi tunini zvitki v solati: pripravite tunin namaz, ga zavijete v tortiljo in narežete na manjše koščke. Nato položite koščke na narezano kitajsko zelje in prelijete s prelivom iz jogurta in kisle smetane. Zelo okusen mi je tudi prigrizek, ki ga lahko pripravite kot glavno jed. Tortiljo prerežete na pol in vanjo zavijete začinjene (sol, poper, sladka paprika) rezine bučke in paprike. Prebodete z zobotrebcem in ocvrete v vročem olju. Zraven servirate paradižnikovo salso s svežimi zelišči. A najboljša rešitev, ki bi jo lahko jedel vsak dan, je nadev iz pražene mešanice, ki vsebuje piščanca, papriko, bučke, jajčevce, čebulo, koruzo, rdeč fižol in pelate. Začinjeno s česnom, soljo, sladko papriko in čilijem. Pika na i pa je, ko nadev zavijete v tortiljo, potrosite s sirom in v pečici na 200 stopinj pečete toliko časa, da se sir stopi (približno tri minute). Je pa še toliko idej, da bi bila to lahko enkrat samostojna tema ...

Karamelčki: se to ne prijema na roke in potem ves obupan iščeš vodo, da se ti ne bi prijemale še na krmilo kolesa?

Najhitrejša rešitev je, da si oblizneš prste. Drugače se karamelčki ne prijemajo na prste, po končanem užitku malenkost namasti roke edino maslo, ki ga vsebujejo. A če si na kolesu, je vedno pri roki bidon z vodo.

Kje na Obali bi najraje naredili postojanke in pojedli te svoje zalogaje? Predstavljajte si kar vnaprej ...

Zagotovo mi je najbolj pri srcu plaža ob pešpoti med Fieso in Piranom. Pa še nekako je na sredi poti, kjer se največ časa zadržim. Ne manjka pa niti skok v morje ...

Mislim, da vam je spet uspel cenovno zelo ugoden paketek. Koliko je stala tale popotna malica?

Če seštejem vse skupaj, se znesek konča pri približno dvajsetih evrih, kar zadostuje, kot sem rekel, za štiri do šest ljudi. No ja, odvisno, kaki jedci so ...

Kje na Obali pa se boste ustavili, če pozabite vse skupaj doma in boste sestradani iskali kaj za pod zob?

Mogoče sam malo lokalni patriot ali kako bi se temu že reklo, a ob slovenskem morju je toliko lepih kotičkov, da ni potrebe iti čez mejo in lahko najde vsak prostor za sebe, ki ga išče. ;-) Če grem za dan, dva ali tri, si želim odklop od vsega in da si napolnim baterije, mi pri tem pomagata Piran in Fiesa. Se zgodi in velikokrat namenoma doma pozabim paketke - in si privoščim hrano z morskim pridihom. Nikoli, a res nikoli ne izostane karpačo iz mečarice ali dimljenega tuna v restavraciji Peter in Pavel, drugo je odvisno od trenutnega počutja in navdiha.