Odprta kuhinja: Na vrtu hiti počasi

Zakaj je mlade, na novo vzgojene sadike zelišč treba saditi na prosto šele po ledenih možeh, so vedeli že naši predniki. 

Objavljeno
30. april 2017 14.03
Mirjam Grilc
Mirjam Grilc
Letošnja pomlad:
 dokaz na dlani. Ničesar ne moremo preskočiti!

Prijateljica je tarnala, da je v vrtnariji nakupila močne, zdrave sadike zelišč, nekatere že kar velike in cvetoče, jih posadila na vrt – in rezultat so ovenele in žalostne rastline. Bujne in cvetoče zeliščne rože, s katerimi se oskrbimo v specia­liziranih trgovinah ali vrtnarijah, so povečini vzgojene v rastlinjakih, in tudi medtem ko čakajo na nas, so v njim prijaznih razmerah. Ko jih od tam odnesemo, jih že rahlo šokiramo. Navadno je še tako, da gremo po nakupih na lep sončen dan, željni novih izzivov, in razumljivo, ko gajbice, polne zelenja, prinesemo domov, želimo čimprej na vrt. To pogosto tudi storimo, čeprav bi bilo bolje, da bi jih pustili stati vsaj nekaj dni, da se navadijo na »novo klimo«. Vse gre kot po maslu, dokler so dnevi topli, od sonca obsijani in noči mile.

Tako opravljeno delo prinese hiter napredek – a slej ko prej pride pomlad, kot je letošnja in kot je bila lanska, ki prizadene prehitro sajene sadike zelišč. Mraz močno občutijo, tako da jih dobesedno krivi; postanejo temne barve, kot bi bile požgane: ogrožene so razne sorte bazilike, citronka, mlade sadike kislice, materina dušica, melisa, limonska trava, rožmarin, zato s temi res ne hitimo.

Kot primer naj omenim drevo ginko, ki že nekaj let krasi moj vrt; potem ko je začel zeleneti in dobivati podobo listnatega drevesa, mu je eno samo aprilsko jutro s temperaturo pod ničlo prizadejalo nepopravljive posledice. Pogled na te mlade krhke liste, ki so dobesedno oveneli, mi vzbuja skrb, kajti potreboval bo veliko energije, da si bo opomogel. Samo mislim si lahko, kaj takšne temperature naredijo sadnemu drevju! Mimogrede pa sem bila prijetno presenečena, ko nam je znanec iz okolice Gradca razlagal, da so letos vinogradniki in sadjarji vneto kurili ogenj in šli z dimom v boj proti pozebi. Pri zeliščih takšni ukrepi, niti pri gojenju na veliko, niso potrebni, saj so trajna prezimna zelišča kos takšnim temperaturnim šokom, težava je le z mladimi rastlinami.

Medtem ko se na napakah učimo o posledicah prehitevanja na vrtovih, pa opazujmo in cenimo zeliščne rože v naravnem okolju. Te se dokaj dobro prilagajajo muhasti pomladi in kot da jim kakšen dan več dežja, snega ali pozebe ne pride do živega. Izbira je velika – od črne detelje, regrata, straš­nice, trpotca, čemaža, krompirjevke, česnovke do listov robide, jagode in maline, koprive, zajčje deteljice, dišeče perle – dovolj za tešenje prvih želja. Za nabiranje in shranjevanje bo treba počakati na bolj stabilno in suho vreme, do takrat se razvajajte in preizkusite recepte, ki vam jih ponujam.