Odprta kuhinja: Naj odžene mraz

Domač sladoled zagotovo ne bo ostal neopažen, pa niti ga ni težko pripraviti. Preprosto, hitro in zabavno za vso družino. In ne potrebujete aparata za sladoled, kot vas utegnejo nekateri prepričevati.

Sladoled. V znani restavraciji na Beverly Hillsu lahko pokusite česnovega. In ne boste verjeli, preverjeno slasten je! V Franciji se najde tudi tak z okusom paštete iz gosjih jeter. Na sosednjem Jadranu je pogost turkizno moder, Japonci vam postrežejo tudi črnega – s sipinim črnilom. Na Filipinih ne pozabite pokusiti najbolj priljubljene poslastice v visokem kozarcu Halo-Halo. To je mešanica drobljenega ledu, kondenziranega mleka, kuhanega sladkega fižola, oreščkov, kokosa, sadja in žele bonbonov. Bolj ko je strupenih barv, boljši je! Jaz pa ne morem pozabiti pistacijevega v italijanski Perugii – barva prav nič »sladoledarska«, okus pa, kot bi cela pest praženih pistacij zakrožila med brbončicami. Hm, če se dobro spomnim, je bil tudi kostanjev enkraten …

Sladoled je bil pred več kot tri tisoč leti sladica vladarjev na Kitajskem. V Evropo je slastno ledeno pregreho menda prinesel kdo drug kot Marco Polo. Prvi in edini muzej sladoleda je seveda v Italiji, v bližini Bologne. Tam imajo celo univerzo sladoleda. Ameriška vesoljska agencija navaja, da je sladoled ena izmed treh jedi, ki jih astronavti med bivanjem v vesolju najbolj pogrešajo. Prva je seveda pica. Ko smo že pri Američanih – ste mogoče že kdaj prešteli, kolikokrat obliz­nete kepico sladoleda? Ne? Američani – statistično – pravijo, da je za kepico v povprečju potrebnih 50 oblizov. Ugotovili so tudi, da dobra krava mlekarica da na dan mleka za pripravo osem litrov sladoleda. V ZDA poje vsak prebivalec v povprečju 22,5 litra sladoleda na leto, Italijan 10 kilogramov, za nas sem našla podatek o štirih litrih na leto na prebivalca.

Kako jih naredimo sami?

Sadni sladoledi so v glavnem pripravljeni iz sezonskega sadja, vode ali mleka in sladkorja. Zadnji element je pomemben predvsem zato, da ublaži sad­no kislino in zniža točko zmrzovanja ter tako preprečuje, da bi sladoled postal pretrd in prava zmrzlina. Sto gramov takega sladoleda vsebuje približno 150 kalorij, če je narejen iz svežega sadja, pa celo vitamine, ki se zaradi nizkih temperatur tudi ohranijo. Sladoledi, ki vsebujejo veliko agrumov ali jagod, so tako lahko dober vir vitamina C, melonin, marelični in drugi sladoledi živih barv pa vsebujejo veliko vitamina A.

Domače lučke so vedno uspešnica sezone, letos poskusite tudi z granitami. Pripravite jih s sezonskim sadjem, lahko pa presenetite na primer s kombinacijo jabolka in sveže bazilike, limone in bez­govega cvetja, pomaranče z narezanimi datlji, svežih kumaric z limeto in ingverjem, vanilje s sivkinimi cvetovi, malin in pravega staranega balzamika. Semifreddo vedno pripravljajte s čim bolj svežimi jajci, da ne boste imeli na koncu sladoleda z dodatkom salmonele. Tudi že odtajanega ne smete spet zamrzniti! Sladoledni bonbončki s konjakom so pa tako in tako brez konkurence.