Odprta kuhinja: Neobičajno martinovo

Še ne tako dolgo nazaj sem se martinovega praznovanja resnično veselila, ker sem vedela, kdaj in kaj lahko pričakujem. Dan je bil točno določen. Zadnjih nekaj let pa se martinovo začne teden ali več pred 11. novembrom in traja še teden dlje. Tako sem izgubila kompas, kdaj sploh pripraviti martinovanje ali se odpraviti nanj. Ne vem, kdaj je tisto pravo!?

Na dan sv. Martina smo si privoščili martinovo račko, skratka, veliko pojedli, nekaj malega spili. Polni želodci in še precej živil v shrambi je končni izkupček po praznovanju. Ostale so domače dobrote, od kuhanega fižola, brstičnega ohrovta, radiča, kostanja, kakijev, pituralk do ocvirkov, zato sem se odločila, da pripravim »après martinovo«: nekaj netipičnega, a vseeno s pridihom tega praznika.

Vinska juha ni stalnica na slovenskih jedilnikih, recept sem dobila od znanke iz Gradca; vesela sem, da sem se je lotila. Predstavljajte si okus juhe, v katero dodamo čisto malo vina (20–30 ml), da poudari okus osnove, nato preizkusite vinsko juho, v kateri je vina nekoliko več (tudi do 200 ml). Uživali boste, verjemite, od začetka priprave, ki je preprosta in hitra, do zadnje žlice.

Ob času sv. Martina so že opravljene prve koline in čisto malo svežih ocvirkov dajte na stran za žličnike. Tako bo juha postala krepka in nasitna. Po njej priporočam solato iz brstičnega ohrovta in kuhanega fižola, zabeljeno z bučnim oljem. Prav nič ne boste pogrešali glavne jedi, še posebno če se bo kosilo končalo z okusnimi pituralkami. Nekaj receptov za pripravo teh hrušk sem že preizkusila in nazadnje naredila iz njih svojo mešanico, s katero so moji domači najbolj zadovoljni.