Odprta kuhinja: Pet trikov, da bo šla hrana mimo koša

»Evropska gospodinjstva vsako leto zavržejo 27 milijonov ton hrane. Slovenija k tej številki prispeva 150.000 ton.«

Objavljeno
28. maj 2017 15.25
Karina Cunder Reščič
Karina Cunder Reščič
V petek se je začel teden nezavržene hrane. Zamislil si ga je Luka Jezeršek iz znamenite gorenjske gostinske družine, z željo, da bi se o tem problemu začelo vsaj govoriti, če že ne ukrepati. Navrže brutalno dejstvo: »Evropska gospodinjstva vsako leto zavržejo 27 milijonov ton hrane. Slovenija k tej številki prispeva 150.000 ton.« No, mi smo že od njegovega uvodnega nastopa odnesli kar nekaj koristi.

1. Na kaj sploh ne pomislite. Pri Jezerškovih na leto pripravijo približno 1300 cateringov, smo izvedeli, zato so kar poklicani, da dajo nekaj navodil o tem, kako lahko tudi na javnih dogodkih, kjer se streže hrana, sami pripomoremo k temu, da bo manj ostankov. To je namreč hrana, ki jo je neporabljeno res treba zavreči, razen če je ostala zapakirana in na hladnem. K izboljšanju boste pripomogli s tem, da se boste odzivali na tiste R. S. V. P. opomine na koncu vabil. Naj organizatorji vedo, ali pridete ali ne, kajti tako bodo lahko naročili primerno količino hrane. Še vedno je bo ostalo, kajti nič ni bolj klavrno, kot če na banketu česa zmanjka, vendar je precejšnja razlika v tem, koliko je bo končalo v pomijah. Zamislite si: organizator je vabila razposlal 300 ljudem in naročil toliko hrane, ker se nam ne da odgovarjati, na koncu pa se jih pojavi samo 33.

2. Kaj so pomije in kaj pametna uporaba sestavine. Luka Jezeršek pravi, da niti sam ne ve, kakšne količine hrane, torej sestavin zanjo, se na mesec obrnejo na njihovih naslovih – kajti imajo kar štiri in še omenjene cateringe. Vsekakor pa več kot dovolj, da na koncu razmisliš celo o tem, ali se ti splača kako porabiti zeleni del pora, kajti neka tabelica ti vestno sporoča, da je »na prvo žogo« uporaben samo beli, spodnji del – približno polovica. Prav tako se splača razmisliti o tem, kaj boš z mesom iz goveje juhe: kot vemo, se v vsaki spodobni gostilni jušna osnova in kruh kuhata in pečeta vsak dan. Če znaš to torej že vnaprej razporediti v neko novo idejo, si že precej optimiziral izrabo dragocene hrane. Je pa res, da za nekatere ostanke ni rešitve in romajo v pomije. To so na primer tudi tisti prigrizki, ki čisto na koncu večera ostanejo pozabljeni na srebrnih pladnjih, potem ko so se že nekaj ur greli na čajnih lučkah.

3. Za domov? Poznate tisti vic, ko ata v gostilni naroči, naj ostanke zavijejo za domov, za kužata – pa mali vpraša: »Tata, od kdaj pa imamo psa?« Luka Jezeršek se je lotil spreobračanja neprijetnosti, ki nas sili, da se v gostilni delamo fine in si ne upamo reči, naj nam tisti sočni kos mesa, ki je ostal na krožniku, lepo in brez dvigovanja nosu zavijejo za domov. Izumili so celo fletne bio škatlice, ki jih bodo vedno nastavljali na raznih banketih, tako da si bodo ljudje lahko brez sramu dobro hrano naložili tudi za domov.

4. Kajti doma je včasih hladilnik napol prazen. In nam tisti ostanki iz gostilne ali z banketa res pridejo prav. Ostala je namreč samo tista polovica, s katero resnično ne vemo, kaj bi počeli. Kaj na primer vam redno ostaja? Za to bi se vam splačalo najti nekaj receptov, ki bi pozabljene zaloge znova naredili seksi in privlačne. Luka Jezeršek in kreativna šefica kuhinje Ana Šušteršič sta se kar lotila dela. Luka je predelal obupno pusto govedino, iz katere je dušo potegnila dobra domača juhica, Ana pa je izbrala kultni recept: pohane šnite. Govedine in starega kruha imamo vsi vedno na pretek in nekakšno slabo vest, kajti goveje žaganje in krušni pesek nas niti malo ne privlačita. Luka je iz govedine naredil res dobro trganko, v katero je mimogrede dodal še kuhano jušno zelenjavo, vse skupaj pa podmazal z imenitno omakico, v katero je spravil druge reči, ki jih tudi najdemo po hladilnikih: majonezo, nekaj gorčice, posebej dobro so se izkazale brusnice. Sendvič 1A! Ani Šušteršič pa se niti ne bi bilo treba truditi in pohanim šnitam dodajati še sadne obloge: to je pač kultni recept vsakega otroštva, dokončna hrana za dušo, labodji spev suhega kruha. Ana je pripravila še sromaka, historični recept, v katerem pa je siromaški le suh kruh: potem ga obložimo z mastno šunko, dodamo devet jajc ... Že od prej pa sta imela pripravljene energijske kroglice, tisto sladko pregreho, ki si jo lahko oblikujemo iz raznih oreškov in suhega sadja.

5. Vas zanima več? Ves prihodnji teden se bo dalo poučiti o dobrih fintah, s katerimi si pomagamo. Spodobi se in pravično je, da nismo nemarni do hrane. Na spletni strani Teden zavržene hrane najdete razpored predavanj in delavnic. Pojdite.