Tiskane izdaje
Odkar je nekdanjo brunarico z okrepčevalnico prevzel Kaval Group in iz nje naredil gostilno Jezero, tukaj ponujajo kulinarično domačnost, oplemeniteno s presežki, ki jih prinaša članstvo v tej gostinski skupini. Vodja gostilne je Mateja Fras, domačinka. Že kot otrok se je s kolesom iz sosednje vasi čez hrib navzdol vozila k jezeru na kopanje. Pozneje kot gostinka se je dodobra izpilila v Kavalovi ljubljanski gostilni Pri Trubarjevi mami, zato ne čudi, da so jo izbrali za to nalogo. Iskali so namreč profesionalko, ki zna oplemenititi ponudbo, kakršno zahtevajo standardi te gostinske organizacije, in nato vse skupaj poveže še s potrebo po domačnosti, ki si je želijo na tem krasnem koščku Slovenije naužiti njegovi zvesti obiskovalci.
Ti ne prihajajo le z Vrhnike, iz Borovnice in Ljubljane, ampak iz vse Slovenije, saj Podpeško jezero ni le čarobno lepo, temveč je tudi izredno zanimiv kraški pojav. Na pogled je majhno – njegov premer znaša le dobrih 120 metrov, se pa ponaša s tem, da je zelo globoko: 51 metrov! Je torej eno najglobljih v Sloveniji. Brežine in dno se najprej položno spuščajo do globine približno desetih metrov, sredi jezera pa je globoka kotanja s skoraj navpičnimi stenami, ki se na globini 25 metrov zoži v ozek rov. In zgodba pravi, da je nekoga že potegnilo v globino, verjetno pa je bilo navdih zanjo dejstvo, da voda iz jezera odteka skozi podzemni lijak.
Romantika v objemu
Prekmurec in domačinka
Jedi, v katerih smo uživali ob pogledu na vodno gladino, je pripravil Prekmurec, ki zdaj živi v Ljubljani, vrhunski kuhar Marko Koroša (na fotografiji). V Kaval Group je že od vsega začetka. Kalil se je v kar nekaj njihovih lokalih, najdlje pa v gostilni Pri Trubarjevi mami. Tam sta svoj gostinsko-kulinarični duet izpilila skupaj z Matejo Fras, s katero sta se nato preselila v gostilno Jezero. Mateja ima zanj zvrhan koš pohval, saj se ta mojster kulinarike spozna ne le na sodobne kulinarične prijeme, temveč je tudi izvrsten poznavalec domačih jedi. »Natanko to je tudi filozofija te gostilne in ravno to od nas pričakujejo na tem čudovitem kraju le lučaj od prestolnice, in to v okolju, ki tudi v kulinariki zahteva simbiozo sproščenosti in prefinjenosti. Sicer pa mi sploh ni treba poudarjati, da je Marko pravi mojster tudi pri pripravljanju domačih jedi. Njegovi golaži, štruklji, enolončnice in vampi so za prste polizat,« pojasnjuje Mateja.
Pobeg
Naše druženje sta si zamislila kot uživanje na pomolu. Čeprav smo se odločili za piknik in postrežbo na pomolu, se kljub vsemu nismo mogli upreti želji, da ne bi poskusili tudi nekaj njihovih jedi, pri katerih je treba uporabiti vilice in nož. In bilo je super. Noge so nam visele s pomola, krožnik je počival na kolenih, kozarček je svojo podobo odseval v vodi.
Skodelice sirove juhe s pivom so počivale v objemu dlani, govejo tagliato na popečeni zelenjavi smo si jemali kar z rokami. Ob tem nam je teknila odlična in še topla pogača, ajdovi ravioli, posuti z dišečo dimljeno rikoto, so izginili v hipu, rižota z jurčki in porom je jezero tematsko povezala z okoliškimi hribi, pika na i pa so bili fileji postrvi na pireju z baziliko in tartufovo ričoto. Da ob tem ne omenjamo sladic, ki jih na obrobje Barja pripeljejo sveže pripravljene. Nastajajo pod rokami Lolitinih (Kavalovih) slaščičarjev, ki čarajo v središču mesta ob Ljubljanici.
Res je. Prileže se pobeg iz mestnega vrveža, kulinarične dobrote, postrežene kar na tleh z odtenki romantične sproščenosti, pa vedno poskrbijo za prav posebno doživetje. Objem neokrnjene narave pa je že tako ali tako od nekdaj balzam za dušo.
