Odprta kuhinja Saša Bertonclja

V gnezdecu Saša Bertonclja in njegove Nine je prijetno, toplo in domačno. Kuhinja pa prijazna in svetla. Katerih pet stvari pa jo po Saševo zaznamuje?

Objavljeno
11. december 2015 10.01
Odprta kuhinja Sašo Bertoncelj, Reteče, 23.November2015 [odprta kuhinja, kuhanje, Sašo Bertoncelj]
Ana Strnad Hočevar
Ana Strnad Hočevar
Strme stopnice vodijo do svetle dnevne sobe s kuhinjo in najprej nas pozdravi pes Bili, ki veselo maha z repom in po vseh štirih podrsava po laminatu. Prostor je, primerno letnemu času, praznično okrašen, za kar skrbi Nina.

#1 Džezva. Sašo Bertoncelj, slovenski telovadec na konju z ročaji, popije veliko kave. Zanj se dan začne s pravo, močno, črno, turško kavo z veliko sladkorja in čisto malo mleka brez laktoze. Vse nasled­nje pa so lahko iz avtomata. Glede hrane je nezahteven, ima pa rad sladko in se zna tudi pregrešiti. Zdaj največ in najraje trenira v svojem športnogimnastičnem društvu Matrica v Škofji Loki. Večino časa preživi v fitnesu, kjer skrbi za splošno kondicijo. Po zlatem Bakuju potem na Škotskem ni dosegel norme za uvrstitev na olimpijske igre v Braziliji. Eden glavnih vzrokov je bila dolgotrajna poškodba komolca, a Sašo je odločen, da si bo z rednim in skrbno načrtovanim treningom sklep dobro pozdravil. Počasi in zanesljivo. Upa le, da ne bo potrebna kakšna operacija, ki zdravljenje le še podaljša. Se pa že veseli, da bo spet izvajal vaje na konju, in to v novi, konec novembra odprti gimnastični dvorani na Viču v Ljubljani.

#2 Noži. Meso, sadje, zelenjava, začimbe, kruh. Večino sestavin je treba pred uporabo narezati, sesekljati, streti. »Za to pa potrebuješ dober nož. Moram priznati, da najini niso najboljši, ampak ker jih vsake tri dni nabrusim, zelo dobro služijo svojemu namenu. Skrb zanje je zelo pomembna,« nam pove gostitelj. V njuni kuhinji so rezila priročno zložena na leseni magnetni deski, ki jo je Sašo dobil v dar in je z njo več kot zadovoljen. Tudi domača zelenjava se bo nekoč znašla pod rezilom teh nožev. »Ko bova imela čas in če ne bo prej na predvidenem mestu stal bazen,« se nasmeji. Potem pa poudari, da vrtiček prav gotovo nekoč bo, a zdaj se še ne utegneta ukvarjati z njim. Ker življenje na vasi že samo po sebi omogoča izmen­javo pridelkov, jima čez leto ne manjka sadja, zelenjave in drugih domačih dobrot. Saševa babica ima ogromno njivo in tudi veliko ljudi, ki prihajajo v ŠGD Matrica, vedno prinese kaj dobrega.

#3 Pečica. Je eden bistvenih aparatov v njuni kuhinji, saj poskušata jesti čim bolj zdravo. Ker tudi polpete spečeta v pečici, je resnično nepogrešljiva, pa seveda meso, zelenjava, krompir, kruh, vse se znajde v njej. »Z njo znava,« pritrdi Sašo. Nekoč sta se lotila priprave azijske hrane v voku, pa se je jed tako ponesrečila, da se vzhodnjaške kuhinje naslednji dve leti nista niti dotaknila. Zelo rada imata tradicionalno, slovensko hrano, recepte pa dobivata od svojih domačih. Dobro vesta, da vaja dela mojstra, če mojster dela vajo, in tako počasi usvajata pripravo različnih jedi. Ribe najraje jesta z žara, ki ga Sašev oče postavi na dvorišču, lososa pa znata narediti tudi že sama in se kar pogosto znajde na njunem jedilniku. Seveda iz pečice. Folije za peko raje ne uporabita, da se hrana ravno prav zapeče. Pečico uporabljata tudi, kadar pridejo k njima prijatelji, s katerimi zvečer radi kaj dobrega pojejo in popijejo.

#4 Rezalna podlaga. Imata jih res veliko, vseh oblik in barv, hitro jih menjata, a nanje tudi pazita. Dobro vesta, da na plastične, ki jih večinoma uporabljata, ne smeta postaviti vročih loncev, zato Sašo hitro vzame iz predala lepo izrezljan in lično pobarvan podstavek, ki sta ga dobila od njegovega očeta kot darilo s Kube. Najtanjša, rdeča deska, ki se tudi lepo poda k pohištvu v kuhinji, pa je ves čas pri roki na pultu. In ker večinoma kuhata doma, jo redno uporabljata. Hrano pripravljata na zalogo in si jo, ko prideta domov, samo pogrejeta, včasih pa si jo pripravita in jo odneseta s seboj. Zdaj, ko oba trenirata blizu doma, je skrb za redne obroke veliko manjša. Za kosila skrbi Nina, medtem ko Sašo pripravi zajtrk in se včasih z veseljem posveti kuhanju večerje.

#5 Kruh. Sašo poje veliko kruha, prizna, da celo preveč. A si ne more pomagati in že za zajtrk si vsak dan privošči kos kruha z domačo marmelado in čokoladnim namazom. Vsakega posebej, se nasmeje. Ker je jutranji tip, ponavadi on pripravi zajtrk za oba z Nino, ki rada še malo poleži. Zajtrkujeta skupaj in si - jutra so za oba najlepši del dneva - rada vzameta več časa. »Dokler še lahko,« se v en glas zasmejimo in ugotovimo, kako je potem drugače, ko pride v dom nov družinski član. Sašev nasmeh nam razkrije, da se tega obdobja iskreno veseli. Zato bo verjetno tudi v prihodnje sam pekel kruh, za katerega si vedno vzame dovolj časa. Njegova priprava ga namreč pomirja, takrat da možgane res na pašo, umakne se v svoj svet. Kruh pripravlja s kvasom, tako da dvakrat vzhaja. Najraje ima takšnega iz polnozrnate moke, s semeni, po vrhu pa pred peko potrosi mediteranske začimbe in pokapa malo oljčnega olja. Kruh najraje peče pozimi, da naokoli zadiši in še pečica oddaja prijetno toploto.