Odprta kuhinja: Slaba prehrana slovenskih nosečnic in doječih mater

V tednu po svetovnem dnevu babištva, ki ga zaznamujemo 5. maja, smo se pogovarjali z enim od mladih raziskovalcev, ki so sodelovali pri obširni državni raziskovalni študiji Moje mleko. Dr. Evgen Benedik nam je zaupal nekaj izsledkov o prehrani slovenskih nosečnic in doječih mater. »Podatki zagotovo niso spodbudni, pravzaprav so katastrofalni,« je povedal sogovornik, ki je na podlagi analiz vzorcev, prehranskih dnevnikov in anket napisal tudi svoje doktorsko delo.

Takoj ko ženska zanosi, začne telo počasi kopičiti zalogo maščob, vitaminov in mineralov, da bo imelo dovolj hranilnih snovi za prehrano dojenčka v začetku njegovega življenja. Od teh zalog in materine prehrane v obdobju dojenja je odvisna tudi sestava materinega mleka. »Če za kosilo npr. zaužije sardelice, se bo to razmeroma hitro poznalo tudi pri sestavi njenega mleka,« pove sogovornik. Zato je še kako pomembno, kaj mama jé. »Če se pred spočetjem, med nosečnostjo in vsaj prvo leto po porodu prehranjuje zdravo, raznovrstno in če tudi otroka navaja na raznolikost v obrokih, se tveganje, da se bodo pri otroku razvile moderne civilizacijske bolezni (debelost, srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen, povišani holesterol), močno zmanjša,« pove mladi raziskovalec.

Maščobe so nujno potrebne za življenje

Sogovornik poudarja, da je še kako pomembno, kaj zaužijemo. V svojem delu raziskave in doktorski disertaciji se je posvetil predvsem analizi maščobnih kislin, ki jih najdemo skoraj v vseh živilih. So v mleku, mesu, rastlinskem olju. »Brez maščobe ni življenja, je pa pomembno, katere vnašamo v telo,« pove dr. Benedik. Vse nenasičene so odlične in priporoč­ljive, nasičene so deloma priporočljive, transmaščobne kisline pa so škodljive (ocvrta živila, piškoti, peciva, sladkarije). Na naše vprašanje, zakaj se je osredotočil prav na analizo maščobnih kislin, je odgovoril, da so te zelo zanimive, saj imajo mnogo funkcij v našem telesu, vseh niti ne poznamo še dobro in jih zato raziskujejo. Med zanimivejšimi je zagotovo dokozaheksaenojska kislina (DHK), ki jo vsebujejo predvsem morske ribe in je izjemno pomembna pri nastajanju otrokove očesne mrežnice še v materinem trebuhu, prav tako pa pomembno vpliva na razvoj možganov vse tja do drugega leta starosti. »Poleg tega sem imel veliko srečo, da je naš laboratorij na pediatrični kliniki opremljen z vsemi potrebnimi aparaturami za analizo maščobnih kislin, tako da sem to izkoristil in vpeljal metodo za njihovo analiziranje. Izsledki analiz so pokazali, da nosečnice in mlade mame še vedno pojedo premalo majhnih morskih rib,« nam pove sogovornik. »Manjša ko je riba, boljša je, ker je na dnu prehranske verige. V sardelah, giricah, oradah, brancinih je veliko odličnih omega 3 maščobnih kislin, medtem ko jih imajo sladkovodne veliko manj,« nam pojasni in doda: »Pri prehranskih dopolnilih pa je treba biti pozoren, saj lahko vsebujejo omega 3 živalskega (navadno ribjega) ali rastlinskega izvora. Boljša so tista z ribjim oljem, za vegetarijanke pa se priporoča uživanje olja iz mikroalg. Nosečnice in doječe mame po naših analizah zaužijejo tudi preveč slabih nasičenih maščobnih kislin, to so tiste maščobe, ki so v trdnem agregatnem stanju na sobni temperaturi – recimo mast. Pojedo premalo omega 3 in omega 6 v oljih rastlinskega izvora – orehovo, repično, konopljino, laneno. Pri teh je pomembno, da jih toplotno ne obdelujemo. Oljčnega olja, ki je hladno stiskano, prav tako ne smemo toplotno obdelati. Če že moramo cvreti, je priporočljivo uporabiti čisto navadno rafinirano sončnično olje za enkratno uporabo.«

Kremna rezina za nosečnico?

»Hrano, ki jo uživajo, nosečnice in doječe mame sicer izbirajo dobro, a priprava je velikokrat napačna,« pove doktor. Na jedilniku je preveč ocvrtih in mastnih živil, ogromno belega kruha, čokolade, bonbonov, piškotov, sladkih pijač. »Preveč posegajo po nezdravih živilih nasploh, še posebno so našo pozornost pritegnile kremne rezine, ki so se pojavile na jedilnikih prostovoljk. Premalo zaužijejo prehranskih vlaknin – sadja, zelenjave, rjavega riža, črnega kruha, polnozrnatih izdelkov. Ugotovili smo, da recimo sadja in zelenjave po porodu na jedilniku mladih mam skorajda ni več,« nam pove raziskovalec. Po pogovoru s prostovoljkami je ugotovil, da je to povezano tudi s tem, da mladim mamam odsvetujejo uživanje različnega svežega sadja in zelenjave, »ker da povzročata krče pri novorojenčkih, kar pa ni res,« pove sogovornik in doda, da naj se nosečnica in doječa mama prehranjujeta čim bolj zdravo, pestro in uravnoteženo. Okusi hrane namreč ves čas prehajajo z mlekom do otroka, ki se tako navaja nanje in je pozneje tudi uvajanje goste hrane lahko bistveno lažje.

Ilustracija: Shutterstock

»Krči pri novorojenčkih se pojavljajo nekje do tretjega meseca starosti, potem pa ponavadi izzvenijo sami po sebi, čeprav jih nekateri povezujejo z uživanjem kapljic D3,« pove dr. Benedik. Kot prehranski dodatek vitamina D so omenjene kapljice do prvega leta starosti zelo priporočljive, pa tudi potem svetujejo njihovo uživanje. Vitamin D je vključen v veliko različnih procesov, ki potekajo v telesu. Ima regulacijsko funkcijo, pomemben je predvsem za kosti in zobe. Tvori se, ko se gibljemo na soncu, npr. če od junija do septembra pol ure na dan preživimo na jutranjem ali večernem soncu v kratkih rokavih in hlačah brez pokrivala. V zimskih mesecih pa ga je priporočljivo uživati v obliki prehranskih dopolnil. Dober vir zanj so tudi morske ribe in ribje olje. Ker vitamin D ni topen v vodi, se lahko z njim predoziramo, zato je treba slediti navodilom proizvajalca. Poleg vitamina D je za nosečnice in doječe mame pomembna tudi folna kislina, ki jo najdemo v zeleni zelenjavi. To je vitamin, ki je topen v vodi in ga s hrano ne dobimo dovolj, zato ga je priporočljivo dodajati s prehranskimi dodatki.

Preveč soli, a vseeno premalo joda

Tudi železa dobijo nosečnice in doječe matere s hrano premalo, zato naj bi uživale več rdečega mesa in polnozrnatih izdelkov. »Zelo dobro je, da po zaužitem mesu ali zeleni zelen­javi popijemo še kozarec soka sveže stisnjenih pomaranč. Vitamin C namreč pomaga pri vsrkavanju železa v telo,« nas pouči mladi doktor. Vsekakor pa prostovoljke pojedo preveč soli. Natrij in klor, kot glavna elementa soli, daleč presegata vsaka priporočila, čeprav je zanimivo, da je joda v prehrani vseeno premalo. »To ne pomeni, da moramo zaužiti več soli, ampak da si solimo hrano z jodirano soljo, npr. juho, šele tik preden jo zaužijemo, in ne prej, saj drugače jod iz soli izhlapi,« razloži dr. Benedik.

Ozaveščenost je pomembna

Zdrave prostovoljke (nosečnice in doječe matere) z uravnoteženo prehrano prehranskih dopolnil ne potrebujejo, razen folne kisline in vitamina D. »S to študijo smo želeli, poleg novih metod dela, prikazati tudi dejansko stanje prehranjenosti za vsaj del nosečnic in mam ter opozoriti pristojne v državi, da je na tem področju treba narediti še veliko. V tujini se problema lotevajo tako, da osebni zdravnik ali ginekolog na podlagi kratke prehranske anamneze lahko napotita nosečnico k dietetiku, ki jo pouči o zdravem prehranjevanju. Tako bi zmanjšali število nosečniškega diabetesa ali bi bil vsaj bolj nadzorovan, porod bi bil lažji, otroci pa bi na dolgi rok živeli bolj zdravo. Ugotovljeno je, da ravno v času nosečnosti ženska najlažje sprejme določene spremembe, še zlasti tiste, ki imajo ugoden učinek na zdravje njenega otroka. To je torej najboljša priložnost, da spremeni svoje prehranske navade. Najprej svoje, potem otrokove, če ji uspe, pa še moževe, se pravi, celotne družine, pa smo naredili več, kot bi sploh lahko pričakovali,« optimistično sklene dr. Evgen Benedik.