Tiskane izdaje
Kako se leto hitro obrne. Letos lahko nedeljsko mizo bogati vsakič drugačen, a vedno sladek in dišeč.
Adventni venec smo tako kot marsikatero »udomačeno« navado v božičnem času posvojili od germanskih narodov. Okrog leta 1840 je menda protestantski pastor v Hamburgu izdelal velik lesen prstan z 19 rdečimi in štirimi belimi svečami, da bi z njim navdušil otroke za obisk decembrskih predprazničnih bogoslužij. Nemški katoličani so venec posvojili v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Naše babice se še spomnijo, da je bil čas štirih tednov pred božičem postni čas. V tem času tudi niso zvonili poročni zvonovi. Dan pred božičem (24. decembra) pa je bil za katoličane strog post – zvečer so postregli polenovko (bakala na belo). Moževa babica, ki je pred 2. svetovno vojno kuhala v menzi Roblek-Virant na Beethovnovi ulici v Ljubljani – mimogrede, takrat so bile »menze« imenitne in se je tam dobro jedlo –, je zmeraj pripovedovala, kako so ves december namakali »štokfiš« (polenovko), nato jo kuhali in pripravljali na mnogo načinov. Zapekli v pečici, zabelili s smetano, pražili v ponvici. Postregli so jo s kislim zeljem in kuhanim krompirjem. Suho ribo so pripravljali tudi v kisli obari.
No, dandanašnji je advent bolj v znamenju veselega decembra in vseglobalnega predprazničnega preobilja. Kakšen post neki! Če izložbe takoj po dnevu mrtvih niso v novoletnem razkošju, je to za trgovce že malo pozno. Če se že sredi novembra ne spogledujemo z novoletnimi popusti in ugodnimi nakupi daril, je gotovo kriva recesija. Mestni možje najraje kar takrat prižgejo tudi praznične luči. Na prvo adventno nedeljo pa se že skoraj spodobi postaviti božično drevo, pa naj Miklavž kar tam spodaj pusti darila, saj peharje itak delajo samo še Kitajci. Če so naše babice včasih za božič zamenjale stare zavese s sveže opranimi in poškrobljenimi, nam danes tega res ni treba, ker so na oknih samo še žaluzije …
Pa naj bo tudi adventni venec v korak s časom. Cimetov, dišeč in puhasto mehak ter masleno bogat. Ali kar zložen iz doma narejenih pralin, ki pod skorjo iz res dobre čokolade skrivajo čisto samosvoje kombinacije okusov, vonjev in tekstur. Naredite ga iz maslenih cimetovih piškotov, v katere lahko za imenitno tretjo dimenzijo okusa dodate še sveže zdrobljen kardamom in ščep črnega popra. Tega lahko obesite kar na vrata v sladek pozdrav svojim ljubim gostom ali pa presenetite sosede v bloku, tudi če ste z njimi samo na »dober dan«. Tudi klasični čokoladni kipnik je lahko venček – okrogel je, z luknjo v sredini in dekoracijo iz stepene smetane. Za vas ne vem, ampak pri nas bomo spletli tudi smrekovega, ob božiču zamenjali zavese in drevo krasili šele potem, ko bo zagorela četrta sveča.
