Tiskane izdaje
V kuhinji blejskega hotela Astoria nas je čakala s svojim mentorjem Jožetom Zalarjem – Syu je namreč pred diplomo na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Bled –, zato je kar lep uspeh, da se o njej v kulinaričnih krogih sliši že zdaj. Zadnji uspeh je 22-letna Portorožanka dosegla konec oktobra v Londonu, kjer je bilo tekmovanje združenja evropskih šol te branže – zmagala je v kategoriji slaščičarstva, in sicer z naključno izbrano partnerko, s katero sta se spoznali kar tam, na tekmovanju. To pomeni, da je odločalo res slaščičarsko znanje. Dekleti sta žirijo navdušili s svojo slaščico – jogurtovim moussom s sredico iz svežih jagod in jagodne omake, pečeno sirno torto z biskvitom in kančkom cimeta, cimetovim drobljencem, malinovim coulisom, jagodno kremo chantilly, z malinami, mariniranimi v metinem sirupu, in metino peno ter jagodnim ganachem.
Syu ima gostinske korenine in gene: starši sicer niso gostinci, sta pa bili obe noni, ena v strežbi, druga je bila celo pomočnica šefa kuhinje v starem hotelu Palace v Portorožu, današnjem Kempinskem, pripoveduje. Je pa zanimivo in si šteje v čast, da je v tem hotelu veliko let pozneje delala tudi sama, najprej na praksi, ampak kakor pravi, je tam spoznavala svet visoke kulinarike in bila po srednji šoli celo nekaj časa zaposlena. Potem pa je spoznala tudi to, da je še čas za piljenje detajlov, in se je vpisala na blejsko šolo.
Vsekakor je hotelska kuhinja tisto, kar v tem trenutku najbolj mami mlado slaščičarko: po diplomi bi se rada zaposlila v veliki hotelski verigi v tujini, kjer bi imeli velik oddelek za slaščice, kajti za samostojno pot je to imenitna strokovna podlaga, pa tudi za urjenje v veščinah in obvladovanju organizacije, celo racionalnosti ravnanja v kuhinji. Prav to je namreč eden pomembnih vidikov kuharskega, slaščičarskega življenja, ki jih na šoli na Bledu posebej poudarjajo, pojasni mentor Jože Zalar. Hkrati pove, da se časi, kakor je prav, glede tega zelo spreminjajo: zdaj na kuharskih tekmovanjih običajno sodniki gledajo tudi v koše za smeti, kaj so tekmovalci zmetali stran – pa ne bi bilo treba.
Preprosta ideja,
Malo pozneje: silvestrovo. To je čas, ko si privoščimo nekoliko več. Čas, ko se za mizo spominjamo leta, ki je minilo, pričakujemo tisto, ki prihaja: pri tej sladici se je Syu prav zaradi slutnje prihajajočih letnih časov odločila za dodatek z nesezonskimi malinami in borovnicami – pa tudi, zakaj si ne bi malo privoščili, saj je to vendar zadnja noč v letu? Ob tej sladici je poudarila, da je veganska – takšne so namreč pritegnile mlado slaščičarko, kajti dobro se spomni prizorov, kako hvaležni so včasih za tako pozornost ljudje, ki iz tega ali onega razloga ne uživajo »klasike«. Tu je omenila še eno zanimivost: v pripravi sladic se je povezala z znanim oljarjem Lisjakom in skupaj sestavljata nove kombinacije, kajti dobro oljčno olje je čudovit dodatek k različnim vrstam sladic, le da je treba ravnati z nekaj znanja in pameti. Tretja zamisel se poigrava s kroglicami: te pač decembra svaljkamo vsi, ker so praktične, hitro narejene, in če imamo nekaj domišljije, lahko z njimi pričaramo silno pestrost okusov: Syu je poustvarila celo okus orehove potice, kombinacijo čokolade in pomaranče, pa dve različici z marcipanom.
Še ena majhna skledica pa je bila namenjena predstavitvi koncepta »predsladice«, torej prigrizka, ki naj bi v bogati, dolgi večerji pripravil prostor za pravo, uradno sladico: to je ljubka zloženka, pri kateri je poudarek na solatki iz agrumov, ki s svojo umirjeno kislostjo deluje osvežilno in lahkotno.
Filigran, ne tajfun
Najprej hrano jemo z očmi, nato jo šele okušamo, opisuje, zakaj je pomembno, kako krožnik sestavimo in dekoriramo, medtem ko svojo »predsladico« oblaga s cvetovi mačeh. Kljub imenu, japonskemu po izvoru, ki pomeni tajfun, je namreč po svojem slogu bolj kot k silnim, velikim in v oči bodečim zadevam nagnjena k drobnemu filigranu. Rada bi, misli danes, ostala v restavracijskem slaščičarstvu in delala slaščice, pri katerih imata veliko vlogo spretnost in natančnost oblikovanja: pralineji, petit fourji ... Pravi, da je ne zanima preveč tisto, kar se na primer reže v velike, neosebne kose. Ampak, bo že sproti videla, kako se bo obračala njena pot, doda.
