Odprta kuhinja: Tudi presne sladice dišijo po praznikih

Neskončen svet okusov in oblik se odpira v delavnici Drobtinke v Arji vasi pri Žalcu. Tina Teršek je prepričana, da je odkrila pravi poklic, poklic, v katerem neskončno uživa. Decembrski čas je zanjo poseben izziv: tudi take sladice morajo pričarati praznične okuse 
in vonje. Zdaj, ko prihajajo božični in novoletni prazniki, pa je še toliko bolj živahno; izziv in veselje do ustvarjanja sta še večja.

Kako s presnimi sestavinami pričarati vzdušje, ki smo ga doživljali ob peki običajnih slaščic in vonjih, ki nam pogrejejo dušo? Ali se lahko kosajo z babičinimi piškoti? »Pravzaprav nisem razmišljala, da te sladice nadomeščajo dišeče, stare, babičine ... Tiste imajo posebno mesto v mojem srcu in spominu, se pa res želim približati vonjem in okusom, ki jih ohranjam iz otroštva. Zato dajem vedno precej pozornosti začimbam in drugim sestavinam, ki jih te tradicionalne sladice vsebujejo. To so sestavine, ki jih lahko uporabim tudi v presnih sladicah. Cimet na primer. Tega morajo vsebovati božično-novoletne sladice, že sam vonj pričara praznično razpoloženje ... In potem še okus, ki te preplavi z vsakim grižljajem. Pa tudi vanilja in oreščki, pravi kakav …« Tina odpira pokrove različnih škatlic in steklenic in navdušuje z vonji, ki so v njih shranjeni. Presni piškotki, sušeni v sušilniku, so hrustljavi in krhki in začimbe jim dajo piko na i. »Pogosto se dogaja, da ko obiskovalec vstopi v mojo delavnico, presenečen ugotovi, kako lepo diši. To mi vedno nariše nasmeh na obraz,« pove Tina.

Vse recepture so njena kreacija. V času decembrskih praznikov pa si dovoli še več svobode in veselja pri ustvarjanju izvrnih in razigranih oblik, vedno znova jo prevzamejo odkriti okusi in oblikovalska strast. Pa še nekaj prispeva tej eksploziji ustvarjalnosti – Tina obožuje zimski čas: »Odkar se spomnim, je bil zimski čas zelo poseben, dišalo je po piškotih, tako pri starih starših kot doma, in seveda želim to tradicijo nadaljevati tudi v svojem domu in družini. Že novembra se začnejo polniti kovinske škatle in potem se nekaj časa ne smejo odpirati, ker bi vsebina prehitro izginila. Le da so zdaj nekatere škatle polne presnih piškotkov in presnega sušenega sadja, pa presnih sadnih zvitkov in vsega drugega, tako da je zadovoljstvo še večje.«

Kam pripelje ustvarjalna žilica

Še pred tremi leti ni znala pripraviti niti za silo dobre torte. Pa se je zgodil prelom­ni trenutek – prijateljica jo je prosila, da ji naredi torto za hčerko, ki ni smela uživati mleka. Neskončen svet ustvarjalnosti, okusov in oblik se je nepričakovano odprl pred njo. Inženirka grafične tehnike je našla svoj življenjski poklic in ustvarila znamko presnih slaščic Drobtinka.

Vedno si je želela več svobode in širine v umetniškem ustvarjanju, toda razsežnosti svoje ustvarjalne žilice je morala Tina Teršek zožiti že pri izbiri srednje šole: šola tiska in papirja v Ljubljani. Na naravoslovni fakulteti je zatem izbrala smer grafična tehnika. Toda v tem svetu se ni našla. V iskanju dodatnih »kanalov« za svojo ustvarjalnost je končala šolo za vizažistko, uvažala je kozmetiko in za te izdelke ustvarjala grafično podobo. Prevajala je, pisala članke z nasveti … Če bi ji takrat kdo dejal, da bo sanjski poklic odkrila v svetu priprave presnih slaščic, bi se nasmejala.

»Zanimivo je, da sem šele tu odkrila možnost, da se izrazim tako, kot sem sanjarila. Še vedno pa nisem dosegla razmišljanja ‘poslovne ženske’ in si v imenu kreativnosti in dobrega okusa dovolim zanemariti hlastanje po zaslužku. Toliko mi pomeni, da je moj 'podpis' na vsakem izdelku, vsaki slaščici, vsakem sladkem grižljaju.«

Na začetku letošnjega leta ji je mož, počasi naveličan tega, da doma ni znala razmejiti zasebnosti in dela, dejal, naj resno zastavi projekt in najame prostor. V razmeroma majhni, a zelo prijetni delavnici v Arji vasi je zdaj njena oaza ustvarjalnosti in miru.