Odprta kuhinja: Umetnije mladih kuharjev Primorske

V sklopu projekta Kuhnapato smo bili spet priča »šolskim kosilom«, ki so postala prave kreacije. Čestitke vsem!

Objavljeno
15. april 2017 11.52
A. P.
A. P.
Na trenutke se je zdelo, da so ravno prišli s katere od najboljših kuharskih šol ali se urili pri katerem od priznanih kuharskih mojstrov Francije, Italije … Okusi in kompozicije barv, oblik z igranimi predstavitvami zgodb dediščine krajev Zgornjega Posočja, Goriških brd, Vipavske doline in Krasa, so navdušili vse: to je bila res posrečena nova epizoda kuharskega tekmovanja slovenskih šolarjev.

Tekmovanje mladih kuharjev je bilo v restavraciji Topli val, v središču Kobarida. Njihovi krožniki so prinašali filozofijo »terra madre« ali gibanja slow food, ki poudarja: vzemi iz narave in pripravi po navadah svojega okolja, zgleduj se po trendih, upoštevaj okuse narave in poskrbi za oči jedcev. Očaraj jih s pripovedjo o kulturnem ozadju, uživaj in pusti uživati občinstvo – ter bodi ponosen na svoje delo! Brezhibni nastopi od prve do zadnje skupine otrok z OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, OŠ Dobrovo, OŠ Dornberk, OŠ Šturje Ajdovščina in OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača do pokazali, da dobro razumejo poslanstvo projekta Kuhnapato, ki v letošnjem šolskem letu na pobudo ministrstva za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek, Slovenija spodbuja otroke k zdravemu načinu življenja.

Celo imena skupin so izvirala iz lokalne zgodovine – Punčke Maje, ki jim je Bogomir Magajna delil bonbone, pa o Brkonji Čeljustniku smo prav tako slišali, Pituralke so se ozirale na avtohtono sorto hrušk, Kuhnje na nepogrešljive mineštre severne Primorske … Kdo je »kriv« za to? Verjetno vsi in vse po malo. V prvi vrsti mentorji z motiviranjem otrok, ki so že od novembra pripravljali zdrava tradicionalna kosila za svoje sošolce, podružnice, vrtce. Tako so po svoje krepili pripad­nost domačemu okolju, spoštovanje do lokalnih sestavin – tega je Primorskem, skupaj z odnosom do hrane in hranjenja, morda malce več kot v drugih slovenskih regijah –, pa tudi do samega dela.

Tako smo bili spet priča »šolskim kosilom«, ki so postala prave kreacije. Jagenjček z rezanci rdeče pese v medu, pa bulja na planšarski skuti, ječmenka s prekajeno soško postrvjo, v vinu kuhane pituralke v čokoladi z redukcijo omake, ždroc s tartufi in čipsom iz zelene, velikonočna solata z bonboni iz žolce, polentna prežganka s še nedoraslim mladim grahom, pa repinka – na tropinah kisana repa z zgodbo, skritki s šparglji in travniškimi zelišči, regratovi cmoki na fižolovem toču, kraška skuta v obliki torte … in to še ni vse!

To je bilo doživetje s priokusom Primorske, ki bo ustvarjalcem, opazovalcem, pomočnikom in okuševalcem dolgo ostalo v spominu.

Ker pa gre kljub vsemu za tekmovanje, je treba povedati, da je bila razlika med 1. in 9. skupino 0,05 točke – kar bi morda razumeli, pa vendar s težkim srcem sprejeli profesionalni kuharji, zato so si ponovno predstavitev na velikem finalu zaslužili vsi! Pa vendar je bilo treba izbrati tiste, ki so za mišjo dlako odstopali v prid napredovanju. To težko nalogo so prevzeli Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje, Bojan Rustja, zdravnik in poznavalec ali nabiralec divjih sestavin iz okolice vrtov, Igor Peressuti, kuhar in lastnik gostilne Etna, ter Vladimir Hvala, kulinarični ustvarjalec in tokratni gostitelj.