Odprta kuhinja Uroša Slavinca

Uspešni slovenski menedžer, zdaj že skoraj dve leti v pokoju, je še vedno zelo aktiven. Doma zdaj veliko bolj kot pred leti. Tako je v atriju družinske hiše v Domžalah zrasla čudovita letna kuhinja, na katero je Uroš Slavinec še posebno ponosen. In je tudi redno v uporabi. Verjetno je to ena redkih letnih kuhinj, ki svojo vlogo opravlja tudi v hladnejših mesecih.

#LETNA KUHINJA. Kako pomemben je za nekdanjega prvega moža Heliosa ta kotiček tudi sicer lepo urejenega vrta, kaže samostojna hišna številka, ki jo je od prijatelja Sandija dobil na dan otvoritve. In vse odtlej se z družino, prijatelji in sosedi redno zbirajo prav tukaj. Ozračje ustvarjajo glasba iz radia, sončni žarki, toplota ognja, ko Uroš zakuri, družbe pa ne moti niti mraz. Takrat gostitelj prinese za vsakega povabljenca odejo in nekaj toplega za nazdraviti, da se pogrejejo še roke. In telo. Letos so si večkrat privoščili pečen kostanj. Uroš Slavinec, še vedno zelo dejaven poslovnež, ki svetuje lastniku vrhniškega podjetja Unichem, v atriju in letni kuhinji preživi veliko časa. Ureja tudi svoj del visoke grede, namenjene zeliščem, medtem ko žena Špela skrbi za bujen zelenjavni vrt. Dogovorjena sta, da Špela skrbi za vsakodnevno kuho, Uroš pa s svojimi kuharskimi sposobnostmi nastopi ob posebnih priložnostih in kadar pripravljajo kaj novega.

#KURIŠČE. Tukaj nastajajo Uroševe kulinarične mojstrovine. Ker ima žar za nekaj samoumevnega, ga sploh več ne šteje med kuho, pri njih je pogosto na jedilniku, sploh letos, ko nas je še pred kratkim po licih prijetno božalo indijansko poletje. Kurišče uporablja za peko mesa, rib in zelenjave, v kotličku brbotajo odlične krepke zelenjavne juhe, pasulj, golaž, ribje juhe in sarme. Njegovi domači so predvsem ljubitelji slednjih in ga že priganjajo, kdaj jih bo spet naredil. Letos se jih še ni lotil in nikoli jih ne zamrznejo, ker gredo iz lonca naravnost v usta. Pohvali tudi svojo ribjo juho in nam hkrati zaupa, da pa je priprava rib na žaru njegova šibka točka. Ni še ugotovil najboljšega načina. Razmišlja, da bi šel na kuharski tečaj prav za pripravo rib in morskih jedi. S soprogo imata namreč rada Dalmacijo in jo redno obiskujeta, kot velika gurmana si privoščita tisto najboljše, kar ponuja morje. Še posebno je navdušen nad nekakšno ribjo enolončnico, ki ji na Korčuli pravijo popara, na Hvaru pa gregada.

#ZAČIMBE. Veliki ljubitelj košarke, ki je član izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije, poleg tega da se pri svojih štiriinšestdesetih letih še vedno aktivno ukvarja s športom, vsak dan prehodi velik krog v bližini doma, ima začinjeno življenje. In prav na takšno kuho prisega tudi sam. Peteršilj, baziliko, rožmarin si zmeša celo v zajtrk (vsak dan popije velik kozarec sadno-zelenjavnega smutija), poper, čili, brinove jagode, česen pa dodaja v preostale jedi. Brez teh začimb v njegovi kuhi ne gre. Na jedilniku prevladujejo lokalno pridelane sestavine, seveda tudi tiste, ki zrastejo na domačem vrtu. Dobro pa pozna tudi izvor vseh drugih. Letos si je zaželel, da bi imel svoj česen, a mu ni uspelo. »Bom drugo leto spet poskusil,« reče in razmišlja, da je bila mogoče zem­lja neprimerna ali pa je bilo slabo seme, vsekakor bo prišel zadevi do dna.

#HLADILNIK. Tako kot vse drugo v letni kuhinji Uroša Slavinca, je tudi hladilnik prav poseben. Lično vgrajen in enakovredno vključen v Urošev kotiček. Pravi, da je vedno poln. Zdaj, ko k babici in dedku velikokrat pridejo vnuki, ni v hladilniku le dovolj dobrega vina in piva, ampak tudi domač jabolčni sok, metin sirup, ki ga soproga Špela priprav­lja sama, in še kakšne dobrote. Uroš je eden tistih dedkov, ki svoje vnukinje in vnučke zelo radi pocrkljajo s kakšnim priboljškom. Pravi namreč, da veljajo pri babici in dedku posebna pravila. In sam se jih dosledno drži. Seveda pa se v hladilniku najde prostor tudi za posebne jedi. Meso, ribe, pa tudi škampe, ki jih je letos poleti spekel na žaru in so bili velik uspeh. Zanj pa so še vedno najboljši tisti surovi, ki jih poješ po principu sušija. »Repkom škampov, pomembno je, da veš, da so res sveži, odstraniš lupino, jih malo posoliš, dodaš peteršilj, pokapaš z limonovim sokom, zabeliš z oljčnim oljem in odlično gurmansko doživetje imaš na krožniku,« priporoča gostitelj.

#RECEPT. Čeprav smo bili ves čas zunaj, je tu in tam med pogovorom prijetno zadišalo iz posode na električnem gorilniku, ki ga Uroš uporablja ravno za takšne primere – da pogreje že priprav­ljeno jed. Nas je pogostil s pasuljem iz pravega tetovskega fižola, okusnimi rebrci in veliko zelenjave. A še posebno je Uroš Slavinec ponosen na svoje sarme, za katere nam je tudi zaupal recept: »Čebulo narežeš in popražiš, dodaš sesekljana česen in panceto. Temu dodaš še mleto meso, jajca, riž, začimbe, sol in konjak. Zmes zaviješ v liste kislega zelja. Sarme zložiš v veliko posodo, dodaš pelate, lovor, kumino, sol, poper in brinove jagode. Kuhaš na srednje močnem ognju dve do tri ure in potem ponudiš še vroče. Po želji dodaš žlico kisle smetane.« Ko nam je tako opisoval pripravo, ga je zamikalo, da bi v kratkem res naredil mesno-zeljnato pojedino za svoje bližnje. Še vedno pa ga v predalu čakata recepta za bosanski lonac in svatbeni kupus. Tudi teh se bo lotil. V predprazničnih dneh, ko so na mizi same dobrote, bodo v železnem kot­ličku, na zmerno močnem ognju, s pravo mero začimb in mešanja, nastajale nove jedi, ob katerih si bo vsak gurman gotovo obliznil vseh deset prstov.