Odprta kuhinja Urške Žolnir

Nasmejana in polna energije nas že na prostranem dvorišču, brez ograj, pričaka naša zlata olimpijka, judoistka Urška Žolnir.

Objavljeno
20. november 2015 14.12
Urška Žolnir v svoji kuhinji,Ljubljana Slovenija 10.11..2015 [Portret v kuhinji]
Ana Strnad Hočevar
Ana Strnad Hočevar
In ko prestopiš prag hiške v Žalcu, začutiš prijetno domačnost toplega doma. Nismo bili začudeni, ko nam je gostiteljica zaupala, da se rada zadržuje v kuhinji. Pravi, da jo kuhanje in peka pomirjata, da se tako najlažje sprosti. Njeno kuho pa zaznamujejo …

1 JAJČKA. Brez njih ne gre. Urškina mami in ati, ki živita v sosednji hiši, imata štiri kokoši in petelina, tako da jo vsako jutro čakajo domača, sveža, še skoraj topla. Dve si za zajtrk privošči vsak dan. Trenutno ji najbolj dišijo pečena na oko, potem pride čas, ko ne more brez umešanih, spet drugič si pripravi omlete z najrazličnejšo zelenjavo in začimbami. Poudari, da pri jajčkih rada malček pretirava s poprom in da ima nasploh rada dobro začinjeno hrano. Kadar je doma, kuha sama, če je njen urnik prenatrpan, pa gre na kosilo tudi k staršem.

2 NAPITKI. S katerimi se zjutraj pocrklja in začne nov dan, enega pa si privošči še čez dan. Pripravi si navadni ali matcha zeleni čaj, ki ga obožuje zaradi okusa in občutka pomirjenosti po njem. Urška nam še pove, da so to le izbrani mladi senčni listi zelenega čaja, ki jih po obdelavi zmeljejo v droben prah. Med top­limi napitki pa ne manjka niti kapučino. Postrežen z veliko čvrste pene, ki jo naredi s posebnim vrčkom, v katerega strese vrečko za napitek, dolije mleko, vodo in potem tolče, dokler ni vsebina povsem puhasta. Le takšen kapučino je pravi, drugačnega doma ne pije.

3 KOKOSOVO OLJE. Uporablja ga povsod. Za peko, dnevno kuho in vse, česar se v kuhinji loti. Kuhanje jo resda sprošča in pomirja, peka sladic in slaščic pa je njena strast. Pohvali se, da če ima le čas, ob rojstnih dneh svojih najbližjih sama poskrbi za torto. Nutellina z višnjami ji je najljubša. Vedno preseneti tudi z okrasitvijo sladic, saj že od nekdaj rada ustvarja. Da ima umetniško žilico, smo opazili tudi po skrbno dodelanem aranžmaju krožnika, ki ga je pripravila za naš obisk.

4 POSODICE ZA SHRANJEVANJE. Vseh barv in oblik so njen fetiš, kot pravi. Vanje shranjuje prigrizke in obroke za čas, ki ga preživlja v običajnem delovnem ritmu jutranjih in popoldanskih treningov podmladka, judoistk in judoistov žalske in celjske občine. Zdaj trenira 20 mlajših deklic in kadetinj ter tri fante, ki pridno nabirajo točke za osvojitev norme za nastop na prihajajočih olimpijskih igrah v Braziliji. In četudi se je poslovila od tekmovalnega duha in tatamija, je za Urško Žolnir zdaj izrednega pomena poslanstvo širiti svoje znanje in vrednote med mlade. Zanje je tako že tri leta zapored organizirala spomladanski judoistični kamp, na katerem se srečajo in družijo sovrstniki iz Slovenije in tujine.

5 RECEPT. Urška Žolnir pri hrani ni izbirčna, njen čudežni recept pa je … kar sezonski. Ker je zagovornica lokalno pridelane hrane, to pomeni tudi, da se vse, kar zraste na vrtu, znajde v njenem loncu ali pečici. Za nas je pripravila odlično zeljno pito s pekočo klobasico, ki jo je dobila pri bližnjem mesarju. Trenutno ima v hladilniku veliko domačega zelja, zato je pobrskala po različnih kuharskih portalih in se odločila za pito. Testo je iz pirine moke pripravila že dan prej. Disciplinirana, organizirana in delavna. Ja, iz takšnega testa so tisti, ki si prigarajo tudi olimpijsko zlato.