Tiskane izdaje
To pa je posebnost: v zadnjih dneh je pri Forumu slovanskih kultur izšla knjiga, ki prva na enem mestu zbere najznačilnejše jedi trinajstih držav, ki spadajo v slovanski kulturni milje. Povedano drugače, v tej knjigi je z nekaj recepti pravzaprav predstavljen eden od pomembnih elementov vsakdanjika 300 milijonov Slovanov.
Knjigo je mogoče kupiti na Forumu slovanskih kultur, napovedujejo, da bo pozneje tudi v knjigarnah, izšla pa je v angleškem jeziku. Naloga – narediti reprezentativen pregled tipičnih jedi (od tri do pet za vsako državo) – deluje kot izjemno zahtevna. Lotil se je je prof. dr. Janez Bogataj, že leta prvo ime etnološke kulinarike pri nas.
Dejal je, da se je s slovansko kulinariko seznanjal že od študentskih let in se je tudi pri tem izboru srečal z znano zagato: iste jedi, ki jih srečujemo na geografsko širših področjih, najdemo pod različnimi imeni, na drugi strani pa imamo druge – z istim imenom, a čisto različne.
Katere tipične jedi je Bogataj izbral za Slovenijo? Tri različice štrukljev: s skuto, jabolčnim nadevom in ajdove z orehovim nadevom, pražen krompir in kranjsko klobaso ter pehtranovo potico.
Knjiga ima dodan tudi uporaben seznam vseh pomembnejših kulinaričnih dogodkov po teh državah. Primerno, pravzaprav; hrana postaja vse bolj del pametne turistične ponudbe vsake države in mesta, kajti s seboj prinaša zgodovino, vsakdanjik in današnjik ljudi, ki tam živijo.
Uvodničarka Andreja Rihter, direktorica FSK, piše takole: »Hrana je vedno igrala pomembno vlogo v naših življenjih, kulturi in dediščini, spremljala nas je povsod, ob vsaki priložnosti ... Eno najbolj močnih gonil v naših življenjih je, ki nas prijazno prisili, da zajamemo dih, ko potrebujemo trenutek sprostitve, preden nadaljujemo po svoji poti naprej.«
Drugi uvodničar, ugledni Edouard Cointreau, ustanovitelj knjižnih nagrad gourmand, pa pravi takole: »Večina držav se začenja zavedati, da je hrana del njihove nacionalne identitete in mednarodne podobe. To je prineslo nove poglede na hrano in lokalne izdelke, ki so se vrnili, v novi podobi. Prav kulinarične knjige so rešile recepte iz preteklosti pred pozabo. Njihova naloga je, da prenašajo nesnovno dediščino človeštva iz ene generacije v drugo, kot to priznavajo pri Unescu.«
Vse jedi za knjigo so skuhali v znani Hiši kulinarike Jezeršek, za vse, nam je povedal prof. Bogataj, pa so organizirali tudi pokušine; poskusili, svetovali in komentirali so jih njihovi »lastni« ljudje, preden so bile »sprejete« v knjigo.
Fotrografije so delo Toma Jeseničnika, knjigo pa je oblikoval Edi Berk. Izšla je v nakladi tisoč izvodov, ker pa meri na tristomilijonski trg, ponatisi verjetno bodo.
