Odprta kuhinja: Za rojstni dan – in vse druge

Blaž kuha – enkrat na mesec tudi za Odprto kuhinjo. Tokrat je bilo ravno v času, ko je slavil osmi rojstni dan svojega bloga, na katerem prizadevno in redno objavlja ideje, bližnjice, osvežene recepte. Zato tudi torta.

Se spomniš, kateri je bil prvi recept, ki si ga objavil?

Ravno pred dnevi sem obujal spomine na začetke svoje poti, tako da lahko izstrelim kot iz topa: losos v omaki iz paprike z brokolijevim pirejem.

Tvoja prva asociacija na prvi rojstni dan? Kaj narediti, če nimamo časa za pripravo torte?

To je zagotovo klasika z začetka osemdesetih, vsaj pri nas je bilo tako. Jagode in breskve, smetana, biskvit, za piko na i pa čokoladne mrvice. Mogoče se marsikomu zdi, da priprava torte zahteva veliko časa. Veliko več kot kaj drugega, kar se na prvi pogled zdi preprosto. A iz lastnih izkušenj povem, da ni tako. Tudi za torte namreč obstajajo hitri in enostavni recepti, med okusne in hitre alternative pa vsekakor spadajo cupcake kolački.

Za pripravo torte si uporabil celo oglje. Nenavadno! Se veliko uporablja v prehrani? Pa siv sladkor za zraven: ga kupimo v trgovini ali ga lahko naredimo sami?

Pred leti se je tudi meni zdel črn odtenek v kulinariki nenavadna izbira, danes pa je zame to nekaj najbolj običajnega. Črna barva ima na krožniku prav posebno vlogo: zanimiva je zaradi učinka, ki ga ustvari v kombinaciji z živimi barvami. Mislim, da takšna jed ali sladica na pogled deluje pozitivno in slastno. Res je, da se bolj kot oglje v kuhinji uporabljata sipino črnilo in bambusov pepel, a ker ti dve sestavini težje najdem na trgovskih policah, nisem pa privrženec umetnih barvil, sem začel raziskovati, preskušati in priprav­ljati črnino iz oglja. To imajo v vsaki lekarni. Pri sivem sladkorju sem sicer za to priložnost zavil v trgovino, seveda pa lahko svetlikajoče se kristalčke, tudi z odtenkom sive, pripravimo doma. Postopek traja le nekaj minut. Kristalni sladkor pomešamo s sipinim barvilom – pomembno je, da je barva tekoča – in stresemo na pekač, prekrit s peki papirjem, enakomerno razporedimo po površini in za deset minut postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj. Ko se začne sladkor bleščati, ga samo še dobro ohladimo.

Zakaj »gola« torta?

Novodobni trend pri tortah je tudi, da plasti biskvita in nadeva ostanejo vidne. Takšnih se je prijelo ime »naked cake« ali gola torta. Ljudje so jo vzeli za svojo, po mojem mnenju predvsem zaradi dveh razlogov: hitreje je narejena, ker se ne ukvarjamo s prelivom, pa še lepa je, če uporabimo kanček kulinarične domišljije.

Še ena posebna sestavina, ki jo uporabljaš, je granatno jabolko. Kako ga vidiš in kje ga uporabljaš?

Zame je to zdrav dodatek in barvna poživitev, predvsem v jesenskih dneh. V večini ga uporabljam pri pripravi sladic v kozarcu in za piko na i pri pitah, posebno če ima pita nežnejše barvne tone, kot je bež ali bel odtenek. Uporabil sem ga tudi že v kombinaciji s piščancem in lososom, a sem nekaj pogrešal. Ko sem dodal jedi še limeto, pa sem bil naravnost navdušen. Okusi se odlično dopolnjujejo.

Čokolada in rdeča grenivka. Sladko in kislo. Tvoje sicer najljubše kombinacije s čokolado?

Agrumi, seveda tudi rdeča grenivka, in čokolada se po mojem odlično ujemajo. Kot čokoholik vidim čokolado v veliko kombinacijah, tudi takšnih, bolj nenavadnih. Je pa treba biti previden pri količinah, saj lahko pri čokoladi hitro pretiravaš. Osebno imam kar nekaj kombinacij in okusov, ki jih res ne morem pozabiti. Vsekakor bi omenil biftek s temno čokolado in pomarančnim sokom, pa čokoladni mousse s hrustljavo panceto in še kombinacijo, ki je kot pravšnja za prihajajoče decembrske dni – vroča čokolada s teranom!

Katere so tvoje najljubše kombinacije s kolerabo, ki jo predlagaš v obliki zloženke?

Mislim, da je okusen in zdrav gomolj prevečkrat zapostavljen. Vsekakor je zame na prvem mestu kremna juha iz kolerabice, brez nepotrebnih dodatkov, da se poudari njen izvrstni okus. Izvrstno se ujame tudi s krompirjem iz pečice, ki mu rad dodam še rumeno korenje, gomolj zelene in čebulo. Nikakor pa koleraba ne sme manjkati v enolončnicah in v pravi goveji juhi. Eden od izzivov, ki me muči že dalj časa, pa je kombinacija fižola in kolerabe. Kar nekajkrat sem z njo že poskusil v enolončnici, a mi še ni uspelo priti do popolnega okusa, ki se ga spomnim iz rane mladosti. A vztrajal bom, da ga dosežem.

Se že pripravljaš na decembrske gostije?

O, seveda! Smernice so že začrtane na papirju in letošnja nit je decembrska klasika iz osemdesetih let s sodobnim pridihom in na moj način. Kako bo vse skupaj videti na praznični mizi, pa še ne vem. Kljub vsemu se tudi pri meni teorija in praksa včasih skregata. Pa potem vedno tudi pobotata. :)