Tiskane izdaje
Aprila smo zbirali OK recepte za presne jedi. To je bil verjetno najzahtevnejši izziv od vseh, kar smo jih imeli v več kot treh letih, in nismo bili prepričani, ali bomo sploh prejeli dovolj dobrih receptov, da jih bo mogoče zbrati v peterico, ki bo vredna objave.
Imamo jih!
Prvo mesto: piškoti brez čakanja
Naša trojka z BIC Ljubljana tokrat NI kuhala, je pa mesila, svaljkala in predvsem mešala – in na koncu izbrala najboljši presni recept. Neli Selan, Jan Mohorič in Lea Sterle so za najboljše izbrali piškote s sadnim nadevom, recept nam je poslala Lana Kranjc iz Frama. Osvežilen, dvoplasten okus: temen in svetel, sladek in kisel, gost in lahkoten. Kar pa bo za marsikoga odločilni dejavnik: ni veliko čakanja. Pri presnih sladicah je namreč tako, da jih dostikrat v pravo obliko »spravljamo« z dolgotrajnim ohlajevanjem in celo zamrzovanjem (kar pomeni, da so včasih trde kot kamen, spet drugič, na sobni temperaturi, začnejo »bežati«). Pa še sezona jagodičevja prihaja. »Predvidevam, da je to uporaben recept tudi za poleti, ko si bomo zaželeli nekaj sladkega, a ne bi prižigali pečice,« pravi Mojca Koman, ki je drugo sito naše komisije. Tole je zasluženo prvo mesto in bon v vrednosti 120 evrov. Čestitamo in si prepisujemo recept v svoje zasebne kuharske zvežčiče – kajti presne, veganske sladice so nam res pri srcu.
Peterica presnih, peresnih in resnih. Foto: Tomi Lombar/Delo
Drugo mesto. Presenečenje. Zapuščamo svet bilk in plodov. »Pri teh sardelah gre za neke vrste ribji karpačo. Tu nimam pripomb, kaj šele dvomov, če je le riba sveža, kar verjetno vsi vemo, da mora biti, in v marinadi uporabimo kislino, sol, olje, začimbe, kar so naravni konzervansi. Ta recept mi je všeč, ker z njim pokažemo, da presne jedi niso nujno le vegetarijanske,« pravi Mojca Koman o ribici na zelenjavni posteljici, kakor je recept poimenovala Brigita Majcen Peklar. Okus? Idealen za vroče poletne dni nekje ob morju, smo bili vsi zasanjani in so nam nad glavo že šumeli obmorski borovci. Limonova marinada nežno sardelje meso pravzaprav kemijsko »predela«, ne da bi ga zares skuhala. Niso niti kuhane niti surove te sardele.
Največ dela bo s filiranjem, najbolje, da v ribarnici vzamete sardelice z glavami, kar je lažje, je pa res nujno, da so sveže. Tale recept lahko poenostavite: ribe lahko marinirate tudi manj (45 minut, predlaga Mohorič), nikakor pa preveč, ker bodo potem samo še kisle in razpadajoče, pa jogurta, menimo, ni treba tako dramatično ožemati. Ampak tole je bil recept (po vzoru znamenitega cevicheja), ob katerem se nam je na obrazu razlezel nasmeh. Drugo mesto in bon v vrednosti 60 evrov.
In še tretje mesto. Čokoladni puding z lanenim semenom. »Meni taki pudingi ne dišijo, ampak ne bi bila rada pristranska, zato sem recept vseeno izbrala. Ideja je zanimiva, ker lanena semena res naredijo 'čarovnijo' in povežejo sestavine med seboj. Jed je gotovo zdrava tudi po prehranskih merilih, saj se iz semen sprostijo maščobne kisline omega 3, te pojemo tako rekoč takoj in tudi zato dobro izkoristimo. Drugi dodatki popestrijo okus in povečajo hranilno vrednost jedi. Samo pohvalno,« ga je opisala Mojca Koman. Vsi smo bili zadovoljni, da smo zaobšli vseprisotno čijo in posegli po bolj domačem lanu, vseeno pa smo pri tem receptu pogrešali nekaj več, dušo, osebnost – to ne bi bilo moteče, če bi bil puding samo majhen dodatek k neki drugi jedi, kot porcijska jed pa bi potreboval neki poudarek. Ampak bona za 40 evrov se nam je vseeno zdel vreden. In tako imamo eno redkih situacij, ko bo nekdo s to akcijo zaslužil več: tudi tretje mesto smo podelili Lani Kranjc.
Tokrat več kot pet!
Na četrto mesto smo uvrstili juho iz špinače in avokada Sanje Kivač. »Skoraj klasična avokadova juha, vendar z dodatki, ki popestrijo okus. Za poletni čas idealna,« meni Mojca Koman. Neli Selan bi dodala več avokada ali morda jogurt, da bi bila tekstura manj vodena. Glede te juhe smo se na koncu še najmanj strinjali, kajti mi iz uredništva smo bili kar zadovoljni nad preprostostjo in čistostjo okusov. Poskusite sami in se odločite: poletje je čas te juhe. Nam je pa Sanja poslala še celo vrsto zanimivih receptov, med drugim za špagete, narezane s spiralnim rezalnikom iz bučke in polite z omako iz indijskih oreščkov.
Na peto mesto smo postavili arašidove ploščice, predlagala nam jih je Jelka Ceglar. »Pri tem receptu mi je všeč, ker gospa opiše tudi pripravo osnovnih sestavin v domači kuhinji, saj mandljevega mleka in arašidovega masla nimamo vedno na zalogi, sploh pa, zakaj si ju ne bi pripravili sami? Malo me bega, kako je videti kakavova krema, kako se kakav zgosti v kremo. Vem, da ne dobimo kreme, podobne nutelli, ampak vseeno, je krema res krema ali le tekoč 'napitek', ki se prehitro vpije v spodnjo arašidovo plast? Gospa ni natančno vpisala, koliko mleka dodamo ...« je razmišljala Mojca Koman. Kakavova krema je bila res bolj tekoča kot ne, verjetno bi lahko dodali še nekaj presnega kakava, ampak to je močan okus, hitro prevpije. Arašidov okus se komajda čuti, kajti le za tretjino ga je in so to torej bolj orehove ploščice. Bi pa rekli, da so zdrave in se z njimi nihče ne bo prenajedal, kar je tudi lepo.
Smo pa tokrat naredili izjemo, iz ljubezni do kuharije, če lahko tako rečemo: pripravili smo še en recept, in sicer ajdovo-datljevo-čokoladno torto, kajti po sestavinah se nam je zdelo, da bi moral biti okus imeniten.
In res je!!!
To je recept, ki bi po okusu in soglasju vseh brez težav zmagal – a kaj, ko ni presen in ga zato nismo mogli uvrstiti v to kategorijo. Pripravili pa smo ga zato, da vam na skrivaj prišepnemo rešitev: ajde niti ni treba skuhati, kakor je zapisala pošiljateljica, ampak jo preprosto čez noč namočite in naslednji dan zmeljite, kot bi bila kuhana. In že imate pravo pravcato presno torto. Tokrat imamo torej še eno izjemno situacijo: dva najboljša recepta. Enega pač za dodatek.
Priznajte: kar veliko smo vam namešali, ne da bi enkrat samkrat vključili štedilnik ali pečico.
