Penina mora biti, tako kot ženska, najprej elegantna

Penine Bjana so zapisane so v najnovejši Svetovni enciklopediji šampanjcev in penečih vin.

Objavljeno
29. december 2015 17.32
jer sirk
Katja Željan
Katja Željan

Mogoče se sliši malce nenavadno, a v Goriških brdih, v kleti Mirana Sirka v Biljani, so doma prve suhe penine v Sloveniji. Ki prav letos praznujejo 25 let pionirskega dela s srcem. Jubilej so penine Bjana letos znova kronale z zmago na najpomembnejšem in najvplivnejšem vinskem tekmovanju na svetu Decanter World Wine Award in izjemnim uspehom na prvem svetovnem tekmovanju penečih vin v Milanu.

Miran Sirk se ob vprašanju, zakaj se človek z mediteranskim soncem obsijanimi Brdi, kakšnih tisoč kilometrov stran od občutno ostrejšega celinskega podnebja pokrajine Šampanje, kjer pregovorno nastajajo najboljši šampanjci, odloči za pridelavo penin, kar malce namuzne. »Že res, da Brda za kaj takega niso najbolj primerna, a je mogoče s pravilnim izborom grozdja, pravilnim časom trgatve in pravilno predelavo mogoče narediti odlične penine. Najpomembnejše pa je, da pri tem ne uporabljamo grozdja iz drugih vinogradniških leg. Tam so sladkorji previsoki in kisline prenizke, vina pa prebogata, zato bi bile takšne penine preveč vinske. Če vprašate mene, bi bilo to bolj vino z mehurčki kot penina,« diplomatsko pove.

V peninah Bjana je, kot poudari, videti več sonca, čeprav slednje v prekomernih količinah v peninah ni zaželeno. »Penina ne sme biti topla, mora pa imeti mehkobo pijače. Tu imamo mi prednost: naša vina so namreč prej mehkejša in bistveno bolj mehka kot šampanjci. Imajo pa zato šampanjci bolj ostre kisline, ki jih mi nimamo, čeprav je to pri peninah zaželeno. Toda Šampanja se lahko pohvali s tristoletno tradicijo, naša šteje zgolj četrt stoletja. Naučiti se moramo torej veliko, čeprav sem prepričan, da smo na pravi poti,« doda.

Izziv in oranje ledine obenem

Ob uspehih, ki jih dosegajo njegove penine, o tem nihče ne dvomi več. Miran Sirk je namreč vinar z vizijo, ki je že pred 25 leti videl tržno nišo in potencial za pridelavo penin. Verjame svoji filozofiji in ji vsa leta trdno sledi. Je prvi, ki je v Goriških brdih že takrat začel proizvajati ne le peneča vina, temveč zelo suha peneča vina, in to po klasični metodi. Pri tem uporablja zgolj tri sorte grozdja, in sicer dve šampanjski - chardonnay in modri pinot - ter avtohtono briško rebulo, ki daje proizvodom regionalni pečat. Povedano nekoliko drugače: če daje chardonnay vinu telo, aromatiko in polnost, modri pinot strukturo in sadnost, prispeva rebula eleganco in svežino.

Velik izziv in oranje ledine za proizvajalca, torej. Najprej pri kakovosti in zatem še pri ljudeh, saj so bile zelo suhe penine precej časa sprejete z rezervo. A pogum, ambicioznost, znanje in trdo delo so Sirka danes pripeljali med najboljše pridelovalce penin v svetovnem merilu. Penine Bjana so namreč med drugim zapisane v najnovejši Svetovni enciklopediji šampanjcev in penečih vin avtorjev Toma Stevensona in Essi Avellan: penini Brut Cuvee in Brut Rose sta v enciklopediji ocenjeni kar z dvema od treh zvezdic, in to kot edini v Sloveniji. Poleg tega je Sirkova klet označena kot klet, »ki jo velja spremljati«. Pomemben zapis in oznaka v velikem svetu penin, ki določa najboljše med najboljšimi.

Poleg tega so Penine Bjana letos znova zmagovalke na najpomembnejšem in najvplivnejšem vinskem tekmovanju na svetu Decanter World Wine Award, kjer vina in penine ocenjujejo največji strokovnjaki in poznavalci s celega sveta. Največji Sirkov ponos je brez najmanjšega dvoma penina Brut Rose, ki je postala šampion srednje Evrope v kategoriji penin nad 15 funtov. To je doslej najpomembnejše mednarodno priznanje za slovenske penine nasploh.

Lansko leto in leto pred tem so tej penini na omenjenem tekmovanju podelili srebrno nagrado, na stopničkah svetovnega vinskega tekmovanja Decanter pa se že vrsto let menjajo tudi ostale Bjana penine: Brut je letos osvojil srebrno medaljo Decanter, lani zlato in predlani bronasto, Cuvee Prestige pa je letos prejel zlato medaljo Decanter, medtem ko je bila lani ta bronasta in predlani srebrna. »Smo najbrž ena redkih kleti, ki je v zadnjih treh letih, odkar sodelujemo na tem najprestižnejšem svetovnem vinskem tekmovanju, sodelovala z desetimi vini in pobrala deset medalj, od tega tri zlate, tri srebrne in tri bronaste ter seveda šampiona,« je zadovoljen Miran Sirk.

Po fotokopijo tisega, kar je v vinogradih

O penini Brut Rose, največji Bjanini uspešnici, morava, jasno, reči še kakšno besedo več. »Delati smo jo začeli leta 1997 in takrat je bila v nekaj dneh prodana cela serija. Zakaj? Ker smo prišli na slovenski trg z zelo suho in zelo resno penino rose. Do takrat je veljalo splošno prepričanje, da so roseji lahka, sladka, ženstvena vina, kar sploh ni res. Roseji so lahko zelo resna vina. V Šampanji so najdražji šampanjci prav roseji. Mi smo bili v Sloveniji prvi, ki jim je uspelo narediti resno penino rose. In to delamo še danes,« priznava sogovornik, ki takoj zatem opozori na pomen izbora grozdja, ki ga pripeljejo v klet.

»V kleti se, veste, ne da več kaj dosti narediti. Tu je mogoče stvari zgolj malo manj ali bolj pokvariti. Idealno bi bilo, da bi naredil fotokopijo tistega, kar je v vinogradih, in to dal v steklenice. Res pa je, da je treba naravo razumeti in ji dovoliti primeren čas, da vse procese opravi ona. Če to delaš s kemijskimi postopki, vino posiljuješ. Taka vina so industrijska, naša to seveda niso. Naša vina so naravna in zato potrebujejo veliko časa, da ostanejo primerna za pitje. A to ti vračajo z obrestmi, saj obstanejo pri življenju še veliko let, tudi deset ali petnajst po tem, ko jih damo na trg. So namreč le še boljša in boljša. Takšna vina bi bilo idealno starati še več let, a tu naletimo na finančne in prostorske težave«.

Prve penine Bjana gredo na trg po tridesetih mesecih od stekleničenja, kar z drugimi besedami pomeni približno po treh letih od začetka trgatve. Zadnje ostanejo v Sirkovi kleti še šest let in pol po trgatvi. »V kleti imamo stalno na zalogi več kot tri polne letnike, potem pa so tu tudi serije, ki zorijo še dlje. To je veliko steklenic, da,« pritrdi Miran Sirk. Med njimi je vsako leto tudi okrog petnajst tisoč steklenic penine Brut Rose. Njen najavečji trg je v Sloveniji, veliki ljubitelji penin Bjana pa so tudi italijanski sosedje. Sirkove penine so namreč najprej in predvsem telo elegantna vina.

»Prva stvar, ki jo mora imeti vrhunska penina oziroma peneče vino, je eleganca. Podobno kot pri ženskah; eleganca je nad vsem,« je prepričan njihov pridelovalec iz Biljane, ki je za svojo penino Brut Rose na prvem svetovnem tekmovanju penečih vin v Milanu letos prejel še srebrno medaljo v kategoriji neletniških rose penin, kar je bila tudi najvišja podeljena nagrada v tej kategorij, saj zlate medalje niso podelili.

Bjana je na tekmovanju sodelovala s tremi peninami in vse tri so se uvrstile v finalni izbor, tudi kot edina slovenska vina. Poleg srebra sta si bron prislužila Brut v kategoriji neletniških belih penin in Cuvee Prestige 2010 v kategoriji letniških penin s časom zorenja med 36 in 60 meseci. Toda ob tem gre poudariti, da ocenjevana peneča vina niso bila ločena glede na geografsko poreklo; torej so se Bjanine penine ocenjevale skupaj s šampanjci, italijanskimi franciacortami in španskimi cavami...

Izbira naj bo predvsem zdrava

In kakšen izbor žlahtne (peneče) kapljice v teh prazničnih dneh priporoča Miran Sirk? »Izbira naj bo predvsem zdrava in seveda priložnosti primerna. Če bo ta ob hrani, naj bo penina suha. Nekaj podobnega priporočam, če gre za aperitiv, medtem ko lahko k sladicam postrežemo tudi kaj kaj slajšega. Ljudje so pri takšnih odločitvah seveda popolnoma svobodni, osebno pa pijem le suhe penine,« prizna sogovornik. Kajti suho vino, kot pristavi takoj zatem, za razliko od sladkega - kjer je s sladkorjem mogoče prikriti kakšno hibo ali slabost - ne skriva popolnoma ničesar.