Tiskane izdaje
Strmoletova pove, da je imela pred dvema letoma velike težave z zdravjem, zlasti s pomanjkanjem železa v krvi. Da bi se ji stanje izboljšalo, se je začela prehranjevati s konjskim mesom, nabirala je regrat in borovnice in vse tisto, za kar je slišala, da vsebuje veliko železa. Ko ni bilo bolje, ji je znanec podaril nekaj prepelic in njihova jajčka je nato redno uživala. Po treh mesecih vsakodnevnega prehranjevanja s po petimi surovimi jajčki na tešče sta se ji počutje in kri izboljšala.
S tem pa življenjskih tegob ni bilo konec, saj je januarja lani po četrt stoletja dela kot diplomirana ekonomistka ostala brez službe, kar je bil tudi glavni razlog, da se je podala v rejo prepelic. »Meni so prepeličja jajčka resnično spremenila življenje na bolje,« pravi. Poleg tega jih ni veliko na trgu, zato si zdaj z njimi služi vsakdanji kruh.
Glasba pomirja
Martinina jata šteje 200 kljunčkov, ki vsak dan redno nesejo jajčka. Težava je le, če jih zmoti nenadna sprememba, denimo, če bi jih prenesli v drug prostor ali če se ustrašijo trušča. Vendar je njihova gospodarica tudi take zadrege predvidela in jih navaja na različne zvoke, zato ptiči ves dan poslušajo radio in potem ob zvokih Adija Smolarja, Zorana Predina, Vlada Kreslina in drugih ne preveč hrupnih kantavtorjev nesejo zdravilna jajčka. Te glasbenike imajo, pravi, najraje.
V sosednjem prostoru je že sto doma izleženih prepeličjih piščančkov, ki bodo godni za nesenje čez dobra dva meseca – in jih tudi navaja na glasbo. »Če bi ptice živele v grobni tišini in bi se nenadoma pojavil hrupen traktor, bi jih to močno vznemirilo, zato jih navajam na glasbo in tako niso občutljive za hrup,« je razložila Strmoletova.
Iz prepeličjih jajc se da pripraviti enake jedi kot iz precej večjih kokošjih, vložena pa sploh veljajo za specialiteto, po kateri radi posežejo tudi gurmani. Vložimo jih lahko kot gobe: že kuhana in olupljena jih zložimo v velik kozarec, napolnjen z vročim kisom, dodamo še začimbe, denimo lovor in poper, lahko pa tudi česen, šalotko ali feferone. Odvisno od okusa jedca. Tako pripravljena jajca postrežemo ob narezku ali pa jih zaužijemo kot samostojno jed. Sveža lahko spečemo na oko ali skuhamo. Po minuti vretja so že trdo kuhana, medtem ko naši sogovornici še ni uspelo ugotoviti, po koliko sekundah jajček ostane mehak, a kuhan.
Majhna, a hranilna
Ljudje, ki imajo težave z žolčem ali so alergični na kokošja jajca, včasih ugotavljajo, da jim prepeličja jajca ne škodijo. V povprečju vsebujejo 74,6 odstotka vode; 13,1 odstotka beljakovin; 11,2 odstotka maščob in 1,1 odstotka rudnin, od tega 0,5 mg kalcija, 2,2 mg fosforja in 3,8 mg železa ter vitamine A, B1, B2, B6, nikotinsko kislino, pantotensko kislino, biotin, folno kislino itd. Če jih primerjamo s kokošjimi, je v enaki masi prepeličjih petkrat več fosforja, sedemkrat več železa, šestkrat več vitamina B1 in 15-krat več vitamina B2, navaja Olga Zadobovšek v diplomski nalogi z naslovom Tehnologija reje prepelic. Iz nje tudi izvemo, da od 600 prepelic dobimo enako količino jajčne mase kot od stotih kokoši, a prepelice dozorijo štirikrat hitreje kakor kokoši. Od obeh vrst živali dobimo enako količino jajčne mase na leto, pri čemer poje prepelica skoraj šestkrat manj hrane kakor kokoš.
Japonski znanstveniki so že pred časom ugotovili, da prepeličja jajca in meso ugodno delujejo pri zdravljenju arterioskleroze, sladkorne bolezni, pri čiru na želodcu in dvanajstniku, migreni ter pri slabokrvnosti in med drugim tudi pri hipertoniji. Jajčka dodajamo jedem tudi za povečanje njihove hranilne vrednosti.
Potrebujejo prostor
Vsem tistim, ki razmišljajo o reji te perjadi, stiška prepeličarka priporoča, da pripravijo dovolj velik prostor, v katerem ptiči lahko razprostrejo krila in malce poletijo, in da jih ne zapirajo v
