Tiskane izdaje
Rešitev je povsem preprosta in jo poznajo vse mame. Problematično živilo pač skrijemo med druga, ki načeloma ne povzročajo upora pri mizi. Paradižnik je tako vedno v omaki, cvetača se skrije med krompir, špinača je drobno sesekljana videti kot peteršilj. Sadje rade skrijemo med mleko ali jogurt in ga dobro pretlačimo s paličnim mešalnikom. Včasih je bolj gost, da se je z žlico, saj je v njem več sadja, drugič bolj redek, če uporabimo več tekočine, recimo dodamo sadni sok, pinjenec ali sirotko, da ga ponudimo s slamico. Pri nas takemu napitku rečemo mix, miks, kdo bi vedel, ime sem zapisala prvič. V bistvu gre za preprost sadni smuti.
Ko še niti paličnih mešalnikov
Tako gotovo pojemo več presnega sadja in zelenjave, kot bi ga sicer, saj so smutiji današnje dobe precej gosti in v njih »skrijemo« marsikaj. Predstavljajo odličen alkalni obrok, ki nadomešča zajtrk, malico ali kateregakoli drugega, da ne omenjamo obilja hranil, predvsem vitaminov vseh sort, celo folne kisline, ki je tako izmuzljiva. Lahko so odličen vmesni obrok za mamice z majhnim dojenčkom, katerih dan se vrti le okoli dojenja in previjanja, ali hranilno bogat obrok za čas stresnih trenutkov med službo, učenjem za izpit. Smutiji zahtevajo nekaj več priprave in gotovo niso to, kar se številni prepričujejo – hitro pripravljen obrok. Potrebujemo vendar nekaj sadja in zelenjave, vse očiščeno in grobo narezano, navsezadnje moramo mešalnik na koncu pomiti. Zdaj, ko tole pišem, za kaj takega nimam časa, čeprav imam doma sadja in zelenjave na pretek. Moja malica ob računalniku ni bila kaj pride, priznam. Le kos kruha, rezina šunke in sira iz industrijsko narezanega vakuumskega pakiranja, pa še malo paprike, ki je bila, hvala bogu, že narezana in shranjena v posodici od včerajšnje večerje, drugače bi moj obrok ostal brez zelenjave. V naglici ne gre drugače.
Na žlico ali s slamico?
Smuti ni sok, temveč gladka mešanica vode, sadja in zelenjave. Mešalnik razbije celulozno strukturo v rastlinskih tkivih, da postanejo hranilne snovi dostopne našim celicam. Pripravljeni na sokovnik so v resnici le sok: sadni, zelenjavni, sadno-zelenjavni. Res so tudi sokovniki takšni in drugačni, prepuščajo več gošče in od nekaterih gre le malo odpadkov, večinoma pa takšni, da bomo iz pipice v kozarec nalili bistri sokec – ter vlaknin le za vzorec.
Bistvo smutijev je v gostoti: da v mešalniku zmešamo cele kose sadja in zelenjave. Tako dobljen obrok, poln vlaknin, je bolj dojenčkova kašica, ki se poje z žlico. Dojenčkova kašica ali kaša za starostnika brez zob – je še kakšna druga razlika kakor le v količini?
Smuti pripraviti doma ali kupiti?
Smutiji so hitra hrana za vse, ki hitijo in ne utegnejo pojesti, se pravi sesti za mizo in si za hranjenje vzeti čas. Pri njih gre večinoma za golo vnašanje hranil v organizem, oropano užitkov ob okušanju, grizenju, mlaskanju odlične hrane. Zelo grobo zapisano bi podobno z vodo popili ali pojedli tudi tabletko hranil, ki bi v želodcu nabreknila in bi zapolnila želodec. Podobno kot delujejo čudežne shujševalne tabletke iz reklam z vitkimi mladenkami, ki zagotavljajo vračilo denarja, če ne bi shujšali. Da ne bo pomote, s smutiji ni mogoče shujšati, razen če z njimi nadomeščamo več obrokov in v resnici stradamo.
Najboljši smuti je pripravljen iz svežih sezonskih sestavin, ki ga takoj zatem pojemo/popijemo. Pogojno v hladilniku zdrži dva dni, če ga hranimo tesno zaprtega v posodici, še bolje steklenički. V trgovinah so smutiji praviloma pasterizirani in so zato obstojni dlje časa, do teden dni ali še več. V nekaterih avtomatih je poleg pijač, sendvičev in prigrizkov je mogoče kupiti smutije iz ekoloških pridelkov, ki so sveži, nič toplotno obdelani, le dobro ohlajeni. Vsak naj izbere po svoje.
Navdušeni? Kako začeti?
Osnova je sadje, zelenjava, najbolje ekološko pridelana. Pri bananah načeloma ni težav glede pridelave, saj jih olupimo.
Potem potrebujemo še mešalnik. Močan! Zmogljiv in s hitro vrtečim se nožem. Z njim moramo razbiti celulozna vlakna v sadju in zelenjavi. Predvsem z zelenjavo je težava, zlasti s stebli in s tršo zelenjavo, ki sicer zahteva daljši čas kuhanja (korenje, zelje, ohrovt). Takšni, z vsaj 30.000 vrtljaji na minuto, ki kaj veljajo, so dragi. Če bi radi le poskusili s smutiji v svoji kuhinji, se poigrali, nima smisla kupovati »mašine« na vrat na nos in brez premisleka.
Za prvo silo gre s paličnim mešalnikom – tega najverjetneje imamo vsi. Resda prav vsega ne bomo mogli zmleti, pretlačiti v gladko svilnat kremast napitek, lahko pa si delno pomagamo z zvijačami. Korenje denimo najprej naribamo, peso prav tako ali vsaj narežemo na kocke. V vseh primerih sadje in zelenjavo, se razume, očistimo. Lupimo čim manj.
Glede okusov: začnemo z bolj sadnimi in ustaljenimi kombinacijami, z nekakšnimi pretlačenimi sadnimi solatami. Postopno dodajamo zelenjavo, denimo špinačo, koprive, peteršilj, belušno zeleno in rdečo peso, ki so stalnica, malo bolj posebni so ohrovt, listi zelene solate, rukola, regrat. Nekaj osnovnih in začetniških receptov je v nadaljevanju. Povzeti so po knjigah Smoothie in sveži sokovi ter Resnično zdravo in podkrepljeni z nekaj lastnimi izkušnjami.
Smuti praviloma zmešamo le z vodo, po želji še z ledom, kar je prva izbira. Za bolj saden (in sladek) okus uporabimo sadni sok, recimo 100-odstotni jabolčni. Mleka ne dodajamo, razen izjemoma v izključno sadnih smutijih brez citrusov, ananasa, papaje ali kivija. Če že, je dobra tekočina pinjenec. Marsikdo se poigra s kokosovo vodo, sojinim napitkom ali čim podobnim. Želite, da bi bil bolj sladek? Izberite med, morda agavov sirup, nikar sladkorja. Že tako ali tako je smuti obilje sladkorja.
To ni uravnotežen obrok. V njem ni maščob, razen v smutiju z avokadom, in ne beljakovin, razen nekaj malega, kar jih premore zelenjava. Zato številni dodajajo lanena semena, ovsene kosmiče, oreščke, beljakovinske praške, kvas, alge in druge dodatke. Je okus še vedno preblag? Gotovo bo pomagal košček sveže ingverjeve korenine.
Je to zdrav obrok ali ne? Naj presodi vsak sam. Morda je boljše vprašanje – ali pojeste na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kot je je v enem smutiju?
