Tiskane izdaje
Skuhna je v prvi polovici avgusta zaprta, Skuhnin tim na zasluženem oddihu, sama pa že mesec dni preživljam čas v družbi najmlajših. V meni nadvse ljubem okolju sem nepričakovano zabredla v karavano neokusnih, skoraj ostudnih zablod.
S papirnato brisačo po tleh in stolih lovim pobegli kuskus. Pri tem ugotavljam, da so ozke reže na sedalu in naslonjalu majhnih stolčkov kot nalašč za skladiščenje mlečnih kašic vseh vrst, tudi jušnih zvezdic, polente, riža in preostalih drobnih delcev hrane, ki se znajdejo na prstih jasličnih otrok. Skrbno umiti se na ležalniku ob nežnih taktih uspavank počasi umirijo.
Najin pogled se ustavi na vozičku. Nedotaknjena je ostala tretjina pripravljenih jedi, tudi ostankov je precej. Optimizacija in transparentnost! Razlog, zakaj je vodstvo vrtca sprejelo ukrep, da študentu kljub preobilju hrane ne ponudi več brezplačnega kosila. Vse od maja si ga lahko privošči v vrednosti treh evrov, kar je le malo manj od klavrne urne delovne postavke. Pomočnica ravnateljice na mojo provokacijo, ali si lahko postrežem hrano, ki po koncu obeda ostane, diplomatsko, s porogljivim tonom kratko odvrne: »Za zdaj ne.«
Ne rečeva nič, misli o tej zablodi sva namreč z vzgojiteljico izmenjali že prvi dan najinega skupnega dela. Nemo se sporazumeva, zagrabim ročaj vozička in ga po dolgem hodniku odpeljem v kuhinjo. Dvignem pokrov petdesetlitrske hermetično zaprte posode, v katero naj bi zavrgla skrbno delo verige marljivih rok kmetovalcev, trgovcev, kuharjev in verjetno še koga. Nisem edina. V posodi so sledi vozičkov, ki so me danes prehiteli, slišim, da se po hodniku približuje še nekaj preostalih. V poletnih mesecih, ko so skupine združene, jih je »zgolj« šestnajst. Preden se odpravim nazaj v igralnico, še ošvrknem ob kuhinjskem okencu izobešeno nebuloz in floskul polno študentom namenjeno obvestilo. Še enkrat me prepriča, da bom glasen želodec umirila z oreščki in sadjem, pozno kosilo pa si pripravim, ko se vrnem domov!
Večer preživim za računalnikom. Ob iskanju morebitnega globljega uvida v potrošniško naravnano ravnanje vrtca se obme zaletavajo nove zablode že skoraj grotesknih podob. Zavem se, da je izstop iz vrst karavane strogo nadzorovan, posledice pa neslutenih razsežnosti, tako v pozitivno kot negativno smer. Če uspe posamezniku, se ta zateče k nekakšnemu asketizmu, v očeh večine pa obvelja za izobčenca, čudaka, posebneža ali v redkih primerih heroja; da pa se maršu karavane zoperstavi množica, je manj pogosto, a s premišljeno marketinško kampanjo tudi to ni nemogoče.
Skupni imenovalec nujnega upora je družbenoodgovoren boj proti nastajanju živilskih odpadkov, ki temelji na etični, tudi okoljevarstveno naravnani drži. Tako se, na primer, veriga francoskih supermarketov Intermarché z inovativno blagovno znamko »Inglorious fruits and vegetables« postavlja po robu rigoroznim tržnim standardom EU, ki natančno določajo sprejemljive mere in obliko sadja in zelenjave. Do pred kratkim zavržene ukrivljene kumare, buškasta jabolka, razcepljeni korenčki, skrivenčen krompir ter drugi »nepopolni«, a zato nič manj okusni plodovi narave so zdaj po znižani ceni postavljeni ob bok »popolnim« primerkom. Domiselna kampanja je bila med kupci nemudoma zelo dobro sprejeta in žanje zavidljiv uspeh.
Kot že rečeno, pa se neokusnim zablodam zoperstavljajo tudi posamezniki. Janez Suhadolc z odgovorno in spoštljivo držo »samohranilca« − v prvi avgustovski Sobotni prilogi jo je predočil v besedilu Kuharska knjiga za samohranilce. Ali pa Cvetko, gospod srednjih let, ki ga srečujem v študentskem naselju. Ob nedeljah ponavadi naredi obhod po množici zabojnikov za odpadke. Večkrat se odpravi tudi do tistih, ki stoje pred supermarketi. V njih je ob koncu dneva obilica užitne hrane, večkrat zavržene zgolj zaradi nekajdnevnega pretečenega roka uporabnosti. Po smeteh ne brska zaradi eksistencialne stiske, marveč zato, ker ga pesti nehuman obraz sodobne potrošniške družbe. Srečo ima, da zabojniki niso ograjeni in oklenjeni v verige. Ponekod trgovci namreč do svojih smeti gojijo poseben odnos. Odvzem odpadkov razumejo kot krajo, brskanje po smeteh pa lahko v očeh policistov obvelja za kaznivo dejanje.
Letošnje leto je Evropska unija razglasila za evropsko leto boja proti odpadni hrani. Je to priložnost, da si karavana nadene prijaznejši obraz? Da postane okusnejša? Vsaj užitna? Humana?
***
Tajda Blazinšek je antropologinja in prostovoljka v projektu Skuhna
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, s katerimi vas razveseljujemo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Vasja Golar, pivovar, pivovarna Bevog
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin
