Tepke

Na Slovenskem, kjer smo od nekdaj raje imeli dobre vladarje kot slabe birokrate ali ne daj bog demokrate, je lepo zapisana cesarica Marija Terezija, ki nam je dala šole in krompir, obrzdala cerkev in nasploh skrbela za svoje ljudstvo. Zaukazala je, da mora na vsaki kmetiji zrasti vsaj ena hruška, ki ni zahtevna in dobro rodi, posušeni plodovi pa v dolgi zimi sladijo življenje otrokom.

Za vitamine bržkone še slišala ni, vendar je bila vztrajna in odločna ženska ter je gospodarja, ki je ni poslušal, kaznovala s tepežem. Ljudski glas pravi, da je prav zato ta hruška dobila svoje ime, in še danes boste pri nas težko našli domačijo brez vsaj ene – tepke.

Sveže tepke so trpkega, sladko-kislega okusa in za presno uživanje niso prav priljubljene, saj vam s svojo rezkostjo rade »srajco nekam potegnejo«. Otročaji so bili kmalu deležni drugih sladkarij, gospodarji so začeli bolj ali manj na skrivaj kuhati prav dober šnopček – tepkovec, na Gorjušah pa so iz mehkega, a trpežnega lesa rezljali gorjuške pipe. Telebani bomo iz danes neugled­nega sadeža pripravili vrhunsko sladico.

Pred našim bohinjskim brlogom raste stara tepka, ki nas vsako jesen bogato zasipa s komaj užitnimi plodovi. Bili so nam odveč, dokler nismo pogruntali než­no-grobe kombinacije – tepkove pite, ki je zdaj družinski kulinarični ponos.

Potrebujete tepke, ki so povsem zrele (imajo črne peške!), vendar se še ne medijo, ker potem izgubijo sočnost in svežino. Na tržnici jih najbrž ne boste dobili, vam jih bo pa vsaka kmečka gospodinja rada natresla, saj večinoma ne vedo več, kaj bi z njimi, razen da posprav­ljajo pod drevesi.

Krhko testo, ki je osnova vsake pite, tudi za telebanske začetnike ni hudo težavna naloga. Maslo (70 g), moko (150 g), ščepec soli in žlico sladkorja zmešamo in drobimo med prsti toliko časa, da nastanejo nekakšne maslene mrvice, nato dodamo jajce in zmes na hitro zgnetemo v testo. Če ne gre, si lahko pomagate z malce sladke ali kisle smetane.

Ključna sestavina je polivka, ki jo s paličnim mešalnikom zmešamo iz enega ali dveh jajc, 4 žlic sladkorja, centimetra prerezanega stroka vanilije (telebani vaniljevega sladkorja ne priznamo!), šilca po možnosti hruškovega žganja in lončka sladke ali kisle smetane.

Zdaj testo razvaljamo, da je malce več­je od pekača (naš meri 20 x 30 cm), in ga položimo na dno z robovi malce zavihanimi navzgor.

Tepke, ki smo jih očistili, olupili in narezali na centimetrske kockice, natresemo enakomerno na testo, tako da pokrijejo cel pekač. (Če jih prezgodaj narežete, vam bodo porjavele; pomaga, če jih pravočasno pokapljate z limonovim sokom.)

Vse skupaj oblijemo s polivko, ki smo jo prej pripravili, če se kapriciramo, potresemo še z mandljevimi lističi ter v pečici pečemo eno uro, da se polivka strdi in porjavi.

Če ne boste poskusili, ne boste vedeli, če boste okusili, boste vajo zanesljivo ponavljali.