Zapakirano: Premalo izkoriščeno »nujno zlo«

Embalaža bi morala nastajati z roko v roki z izdelkom. Nanjo bi morali začeti misliti takoj, ko je spisan zadnji osnutek recepture.

Objavljeno
17. maj 2017 23.47
Anja Korenč
Anja Korenč

Če bi me kdo vprašal, kako bi z eno povedjo definirala embalažo, bi rekla, da je to predvsem medij, ki se ga prevečkrat odriva na stranski tir. Proizvajalcu oziroma trgovcu nudi prostor za kvalitetno komunikacijo s potrošnikom, a ga le malokdo dobro izkoristi. Dizajn embalaže je vedno zadnja stopnička, preden se produkt lansira na trg. Je tisto nujno zlo, ki mora biti del izdelka, da ga zaščiti. Še bolj nujno zlo pa so skrbno zapisane deklaracija in tabela hranilnih vrednosti ter druge pomembne informacije, ki se morajo na embalaži razvrstiti v pravilnem vrstnem redu, in bog ne daj, da bi tam kaj zamočili. In prav je tako. Pravila so zato, da jih upoštevamo.

A embalaža bi morala nastajati z roko v roki z izdelkom. Nanjo bi morali začeti misliti takoj, ko se na papir napiše zadnji osnutek recepture in še preden je oblika izdelka do potankosti določena. Pri njenem oblikovanju se videz izdelka premalokrat izkoristi. Živilo lahko velikokrat nudi zanimivo podlago za grafične elemente, njegova obstojnost mogoče celo dovoljuje, da se ga zapakira v material, ki je redkeje uporabljen za embalažne namene, lahko pa se bolje razmisli o sami šibkosti izdelka in se mu embalaža prilagodi.

Ste kdaj pomislili na embalažo, ki bi reševala problem krhkosti jajčne lupine? Čudim se, da še nihče na police ni postavil takšne rešitve. En razlog za to je gotovo finančni. Takšne embalaže ne razviješ ravno čez noč, in če ni premišljena do potankosti, lahko ceno izdelka pretirano podraži, kar ne bi bilo smiselno. Specifika jajc je vsakemu kupcu res zelo dobro poznana in predstavlja težavo, na katero smo se že navadili. A kljub temu mislim, da bi inovacija na tem področju marsikateremu potrošniku prihranila nekaj slabih trenutkov. Verjamem, da ga ni junaka, ki ima rad razlita jajca po nakupovalni torbi. 

Jaz imam z jajci že kar nekaj nerodnih izkušenj. Najbolj briljantna se mi je pripetila pred nekaj leti, ko sem šla v trgovino s kolesom. Namenila sem se kupiti nekaj manjših izdelkov in paket jajc. Da zraven vzamem še veliko lubenico, se mi sploh ni zdela slaba ideja, saj sem s seboj imela nahrbtnik. Dejansko sem vse stvari lahko lepo zložila vanj. In to zelo previdno. Jajca na vrh, seveda! Ker moja pot domov ni bila niti malo pazljiva, si lahko predstavljate, kakšen je bil rezultat. Niti eno jajce ni ostalo celo. Mene je skoraj kap, doma pa so mi rekli, da mi bodo napisali diplomo za posebne dosežke. No, diplome še vedno ni, jajc že dolgo ne kupujem več, le za lekcijo lahko rečem, da me je veliko naučila.

Še vedno pa kupujem ovseni napitek, ki smo ga pri naši hiši z velikim veseljem postavili na mesto kravjega mleka. Vsakič znova, ko dam v nakupovalno košarico svež tetrapak, se vprašam, kdaj bo prišel veseli dan, ko bomo tudi pri nas lahko kupili rastlinski napitek v steklenici. Malo zato, ker je produkt lahko pomemben element v celotnem dizajnu, malo zato, ker je bolje za planet, in predvsem zato, ker ne maram jutranjih šokov, ko si skuham kavo, odprem hladilnik in ven potegnem skoraj prazen tetrapak, saj skozenj ne vidim, koliko vsebine je še v njem.

Ko sem pred nekaj tedni naletela na majhno blagovno znamko Nemléko iz Češke, sem takoj pomislila, zakaj tega ni pri nas. Preprosta steklena embalaža s preprosto črno tipografijo in simpatičnim logotipom na topli barvi, ki jo ustvari izdelek, izpade res zelo estetsko. Ob takih luštnih primerih sem vedno znova presenečena, kako zelo je steklo hvaležen in nevsiljiv material, ki produkt dobro zaščiti in mu hkrati omogoči, da zasije v najlepši luči.

Na rastlinski napitek v steklenicah torej!

***

Anja Korenč je oblikovalka embalaže za prehrambno industrijo, fotografinja, soustanoviteljica marketinškega studia Fork in blagovne znamke I Like Tofu.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:

Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic

Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje

Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon

Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin

Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt

Po arhivu kulinaričnih blogov lahko brskate TUKAJ.