Tiskane izdaje
Kolikokrat zavestno razmišljate o barvah? Premalokrat! Jaz to sicer počnem precej pogosto, saj barve predstavljajo velik del mojega delovnega procesa. Večina ljudi pa nanje na hitro pomisli, ko, recimo, kombinirajo oblačila ali ko ustavljajo avto v semaforiziranih križiščih. Tako so nam že samoumevne, da jih skoraj ne opazimo. Zato tudi redkeje pomislimo, da imajo na nas ogromen vpliv. Še težje si predstavljamo, kakšen bi bil svet brez njih.
Kot oblikovalka jih imam zelo rada. Spremljam trende in iščem nenavadne kombinacije. Kot oseba, ki živi tudi onkraj embalaže in svojega poklica, pa prisegam na eno samo. Črno*. Ta je moja najljubša že iz vrtca. Še danes se živo spomnim mamine zaskrbljenosti. Takrat, pred malo manj kot 30 leti, so bile takšne stvari zelo ukalupljene. Otroku, ki ima rad temnejše barve, se še danes pripisuje ogromno negativnih lastnosti in težav. Jaz sem živ dokaz, da to ni čisto res. Očitno sem samo že od nekdaj minimalistka. In čeprav sem zrasla v svojih barvnih okvirjih, močno verjamem v psihologijo barv in menim, da jo moramo upoštevati. Tudi pri oblikovanju embalaže in postavljanju prehrambnih produktov na trgovske police.
Barve zaznavamo zaradi različnih žarkov v beli (sončni) svetlobi, ki se od različnih predmetov v našem okolju odbijajo ali se vanje vsrkajo. Odbiti žarki nato v obliki elektromagnetnega valovanja prek očesne mrežnice potujejo do naših možganov, ki jih pretvorijo v doživljanje barve. Kako jih bomo doživljali in kakšen pomen jim bomo pripisali, pa izhaja iz naše kulture in okolja, v katerem živimo. Nekateri narodi tako belo povezujejo s smrtjo. Severnjaki menda pozitivneje dojemajo hladnejše barve, južnjaki toplejše. Tudi rumena ima po svetu različne pomene. Nekje simbolizira žalost, drugje ljubosumje. Ljudem vseh kultur, ras ter takšnih in drugačnih statusov pa je v povezavi z barvami kljub vsemu skupna ena stvar. V vsakem vzbujajo čustva.
Ko oblikovalci izdelujemo vizualno podobo še nepoznane blagovne znamke, dajemo izbiri barv velik pomen. S ciljnim kupcem bodo namreč komunicirale, še preden bo ta zaznal karkoli drugega. Sporočale mu bodo cenovno pozicioniranost produkta, kako kvalitetne sestavine lahko pričakuje v izdelku in kakšnim kupcem je namenjen. Če so barve pravilno izbrane in komunicirane, lahko v produkt vnesejo pravo mero diferenciacije, ki jo potrebuje, da ga kupci pograbijo s trgovskih polic. Dolgoročno lahko barve predstavljajo pomemben del identitete blagovne znamke. Smaragdno zeleno tako vsi hitro povežemo z Radensko, živo rdečo s pivom Union, vijolično s kavo Barcaffe in temno modro z Alpskim mlekom. Vsi ti produkti so v svojem dolgoletnem obstoju malenkostno spreminjali podobo svoje embalaže in osveževali elemente, ki se na njih pojavljajo. Primarna barva pa je ravno zaradi razlikovalnosti med produkti iste kategorije in dolgoletne tradicije ves ta čas ostajala enaka.
Zanimivo bi bilo narediti psihološki poskus in popolnoma konvencionalne izdelke s sestavinami, ki so daleč od prvovrstnosti in biološkega porekla, zapakirati v embalažo, oblikovano z elementi v zeleni, rjavi in beli barvi. Ker je pri nakupovanju hrane navzoče ogromno impulzivnosti, predvidevam, da bi jih številni kupci postavili v svoje košarice, ne da bi preverili deklaracijo. Zdi se mi celo, da večina tega ne bi storila niti doma, ko bi izdelek uporabili pri kuhi. S poskusom ali brez njega sem prepričana, da se kakšen podoben primer v naših trgovinah že pojavlja. Tako imenovani wannabe izdelek, ki komunicira nekaj, kar želi biti, a to ni. Še en dokaz, zakaj je dobro, da pri produktih, ki jih kupujemo prvič, preverimo sestavine.
Mogoče pa poskus naredite sami pri sebi. Kot običajno pojdite v trgovino in nakupite živila, ne da bi med izbiranjem pretirano razmišljali, kaj vam je na izdelku oziroma na njegovi embalaži zanimivo. Ko boste prišli domov, si oglejte nakupljeno in razmislite, zakaj ste nekaj kupili. Zgolj zaradi potrebe ali zato, ker vam je produkt padel v oči? Kar nekaj stvari se boste naučili o sebi in o tem, kakšne vrste potrošnik ste. Poznavanje sebe in lastnih nakupovalnih navad pa je vedno lahko koristno.
* Črna in bela v osnovi nista barvi. Črna predstavlja odsotnost vseh barv, bela pa prisotnost vseh.
***
Anja Korenč je oblikovalka embalaže za prehrambno industrijo, fotografinja, soustanoviteljica marketinškega studia Fork in blagovne znamke I Like Tofu.
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, ji družbo delajo še:
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin
- Klemen Rojnik, jedec, triatlonec in farmacevt
Po arhivu kulinaričnih blogov lahko brskate TUKAJ.
