Žar ima svoj čar, a zahteva tudi previdnost

S hrano se lahko prenaša več kot 200 bolezni, zato je za varnost treba skrbeti od vil do vilic oziroma od kmeta do krožnika.

Objavljeno
03. avgust 2015 15.02
shutt-zar
Dragica Bošnjak
Dragica Bošnjak

Če kdaj, potem se v letošnjem poletju ne bi smeli pritoževati, da ni bilo, vsaj v njegovi prvi polovici, dovolj lepega vremena za različne oblike počitnikovanja, tudi pripravo piknikov z jedmi na žaru in druge oblike druženja v naravi. Uživanje hrane in pijače daje obilo zadovoljstva, včasih pa tudi kakšne (prebavne) težave, če gre pri nabavi in loncih kaj narobe.

Zaradi domiselnega gospoda Georgea Stephena, ki je po podatkih Wikipedije tam nekje v zgodnji polovici prejšnjega stoletja razvil prototip tako imenovanega kotlastega žara s pokrovom, kar je spodbudilo poznejši razvoj tovrstnih izdelkov podjetja Weber, pa seveda številnih drugih, se je priprava hrane na žaru s sproščenim druženjem vseh generacij razširila iz Amerike po vsem svetu.

Seveda ima ta oziroma temu podoben način priprave hrane in druženja mnogo daljše korenine, te segajo v najzgodnejšega obdobja, ko so naši predniki ugotovili, da je bivolje stegno, pečeno na ognju, slajše od surovega.

Preprosto in slastno

Najrazličnejši načini priprave hrane na odprtem kurišču, naj gre za kotliček, obešen izpod stropa v črni kuhinji, opečnato ali kamnito ognjišče, vrtljive naprave za velike pogostitve na prostem, preprosto poulično prehrano na improviziranem plinskem gorilniku oziroma še kaj drugega, so del tradicije in vse bolj priljubljeni v sodobnem času.

Če imajo družine vsaj malo možnosti, si omislijo poletne kuhinje ne le v počitniških hišah, ampak tudi doma, kjer klasično peko mesa, rib in različnih morskih sadežev, zelenjave ter drugega na žaru popestrijo še, recimo, s kruhom izpod sača, izpod peke. Kot je verjetno znano, gre za posebne vrste velikih litoželeznih posod v obliki ponve s pokrovom, ki se tudi prekrije z žerjavico in pepelom, da se vsebina, to je lahko kruh, meso, ribe oziroma druga živila, enakomerno speče in dobi značilen okus.

Mešana hrana v pravem razmerju

Zdravniki in prehranski strokovnjaki za poletno obdobje, ko organizem obremenjujejo visoke temperature, svetujejo, naj ljudje izbirajo predvsem lažjo hrano, veliko zelenjave, sadja, dovolj tekočin in manj težkih, mastnih jedi. A žar ima svoj čar in s primerno izbiro bolj oziroma manj priporočljive hrane, denimo prevladujoče mediteranske z veliko južne zelenjave, rib, oljčnega olja in tako naprej, je tudi možno najti slastno, uravnoteženo in zdravo kombinacijo.

Čiste roke in ločevanje živil

Vendar ne gre le za primerno, priporočljivo razmerje, so tudi neposredne nevarnosti. V poletni vročini se hrana kvari bistveno hitreje kot pri nižjih temperaturah in tako se močno povečuje tveganje, da staknemo prebavne motnje ali celo resnejše zastrupitve s hrano. Kot opozarjajo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je zelo pomembno upoštevati pet ključnih pravil za zagotavljanje varne hrane. Prvi dve sta dosledna skrb za higieno rok ter ločevanje živil in delovnih postopkov, kar med drugim pomeni, da se ne smeta na isti delovni površini hkrati znajti zelenjava, ki jo bomo pojedli v solati, in surovo meso.

Mikroorganizmi se z živila na živilo zlahka prenašajo prek ljudi, ki delajo z njimi, z nečistim kuhinjskim priborom, posodo in opremo, prenaša jih tudi mrčes. Navzkrižno onesnaževanje se preprečuje z ločevanjem surovih in gotovih jedi, nujno je dosledno ločevanje čistega od nečistega, kar zadeva opremo, pribor, površine, kuhinjske krpe, roke, mrčesu je treba preprečiti dostop do živil.

Dosledno je treba upoštevati priporočila o toplotni obdelavi živil, jih hraniti pri ustrezni temperaturi in uporabljati ustrezne surovine in čisto pitno vodo.

V 20 minutah še enkrat več bakterij

V skupino tveganih živil spadajo meso in mesni izdelki, jajca in jedi iz njih, mleko in mlečni izdelki, ribe in ribje jedi, mehkužci, školjke, raki, delikatesna in doma konzervirana živila − če niso pripravljena in hranjena natančno po higienskih predpisih.

V vsem naštetem domujejo in se v zanje ugodnih razmerah hitro razmnožujejo najrazličnejše bakterije. Najbolj jim prija temperaturni razpon med 30 in 37 stopinjami Celzija, ko se njihova količina podvoji na vsakih 20 minut. Pri več kot 63 stopinjah jih večina propade, pri ničli se število bakterij podvoji na 20 ur, pri 18 stopinjah pod lediščem pa je razmnoževanje ustavljeno.

Plesni rastejo pri temperaturi med 20 in 25 stopinjami Celzija, kar je zelo hitro očitno na primer na kruhu ali drugih živilih v shrambni omari, pa tudi na siru in številnih drugih živilih v hladilniku.

Hitro zamrzovanje in odtajanje

Ker danes veliko hrane zamrzujemo, naj bosta postopka zamrzovanja in odtajanja čim krajša, slednje lahko poteka v hladilniku, v hladni vodi, v mikrovalovni pečici, nikakor pa ne na sobni temperaturi.

Kot še opozarjajo strokovnjaki NIJZ, se s hrano lahko prenaša več kot 200 bolezni, zato je zelo pomembno, da odgovorni za prehrano, ki se ponuja v gostiščih in v domači kuhinji, upoštevajo vse varnostne standarde in postopke, ali kot se velikokrat slikovito omenja: za varnost hrane je treba skrbeti od vil do vilic oziroma od tržnice ali trgovskega centra do domačega hladilnika, štedilnika oziroma krožnika.

In kajpada je v teh vročih dneh koristna uporaba hladilnih torb ter zamrznjenih blazinic ali ploščic ne le za piknike, izlete in dopust, temveč tudi za nakup in prevoz hitropokvarljive hrane, pri čemer je treba prav tako paziti, da se ne mešajo živila, predvidena za toplotno obdelavo, in tista, ki jih bomo použili surova.