Tiskane izdaje
Plesna obleka Sabrine Fairchild, v kateri je na vrtni terasi vile skušala očarati Davida Larrabeeja, črna z biserno ogrlico, v kateri si je Holly Golightly pred draguljarno Tiffany's na newyorški Peti aveniji privoščila rogljiček, prosojna čipkasta oprava, v kateri je Nicole Bonnet v hotelu pričakala Simona Dermotta, se niso vpisale le v zgodovino filma in mode, ampak tudi v osebno zgodovino dveh tesnih prijateljev – filmske igralke Audrey Hepburn in modnega oblikovalca Huberta de Givenchyja.
O njunem poslovnem in osebnem odnosu, ki je močno vplival na zgodovino mode v minulih desetletjih in Audrey Hepburn ustoličil kot modno ikono, ima marsikaj povedati tudi nedavno odprta razstava v Gemeentemuseumu v Haagu s pomenljivim naslovom To Audrey with Love (Audrey z ljubeznijo). To je tudi naslov oblikovalčeve zadnje knjige, ki je prav tako posvečena njegovi dragi prijateljici.
Med Hubertom de Givenchyjem in Audrey Hepburn se je stkala ena najbolj platonskih ljubezenskih zgodb, ki se ne bi nikoli porodila, če bi v začetku 50. let prejšnjega stoletja – kmalu po tistem, ko je odprl svoj modni atelje na Plaine Monceau v Parizu in debitiral na naslovnicah modnih revij Elle in Life Magazine ter začel sprejemati najbolj slavne dame tistega časa, od Grete Garbo, Elizabeth Taylor in Jacqueline Kennedy do princese monaške – obveljalo pri Givenchyjevih besedah. Zdaj že 89-letni Givenchy se še danes spominja, kako je v njegov atelje stopila Audrey Hepburn in ga prosila, naj ji oblikuje oblačila za njeno vlogo v filmu Sabrina. »Jaz pa sploh nisem vedel, kdo je. Pričakoval sem znano Katherine Hepburn,« je povedal na novinarski konferenci pred odprtjem razstave. »Bila je videti tako ranljiva, ljubka, mlada in bleščečega mladostnega videza – v bombažnih hlačah, balerinkah in kratki majici, ki je razkrivala njen popek, ter z gondoljerskim slamnikom. Toda jaz nisem bil v stanju, da bi naredil kostumografijo za Sabrino, zato sem ji rekel, ne, gospodična, ne morem vas obleči.«
Povabilo na večerjo
Toda te besede tedanje vzhajajoče filmske zvezde niso ustavile, kar kaže, da je s svojimi poznejšimi filmskimi vlogami le imela nekaj skupnega. Givenchyja je povabila na večerjo. Po tej večerji leta 1953 je francoski oblikovalec aristokratskega rodu le podlegel čarom drobne igralke in rodilo se je ustvarjalno prijateljstvo, ki je trajalo štiri desetletja, vse do igralkine smrti leta 1993. »Prisilila me je. A kako sem lahko srečen, da sem sprejel njeno povabilo!« poudarja danes. Tudi Audrey mu nikoli ni pozabila vrniti laskanja. Nekoč je izjavila, da so Givenchyjeve obleke edine, v katerih se resnično počuti kot ona sama. »On je več kot oblikovalec, je ustvarjalec osebnosti,« je opisala svojega modnega čarovnika, ki ji ni stal ob strani samo v njenih najbolj nepozabnih filmskih vlogah, ampak tudi v njenem »vsakdanjem« življenju ter seveda prelomnih trenutkih. Oskarja za najboljšo žensko vlogo v Rimskih počitnicah je prejela v Givenchyjevi čipkasti obleki smetanove barve, stisnjeni v pasu, njegova domišljija pa se je ob misli nanjo pretapljala v najrazličnejše materiale, od satena in tila do svile in volne.
Givenchyjevo retrospektivno razstavo v haaškem Gemeentemuseumu so postavili v tesnem sodelovanju z mojstrom, s kreacijami, nakitom in modnimi dodatki ter tudi skicami, risbami, fotografijami in filmskimi odlomki pa obiskovalcem ponuja vpogled v njegovo kariero, ki se je razširjala čez pol stoletja, od odprtja njegove modne hiše leta 1952 do njegove upokojitve leta 1995. Oblikovalec, ki je razstavo poimenoval »potovanje skozi Audreyjino garderobo«, je sam izbral večino od okoli sto oblačil, med katerimi določena še nikoli niso bila na ogled javnosti, pri tem pa je sodeloval tudi Eloy Martínez De La Pera Celada, ki je pred dvema letoma v muzeju Thyssen-Bornemisza v Madridu v Španiji z Givenchyjem postavil retrospektivno razstavo z naslovom Hubert de Givenchy. Na ogled je bilo 95 kreacij in modnih dodatkov, ki jih je prav tako izbral mojster sam ter so živi dokaz za njegovo uveljavljanje elegance in lepote, zaradi katere se je njegov seznam stalnih strank polnil s samimi slavnimi imeni. Da bi osvetlili podobnosti v modi in umetnosti tedanjega časa, so njegove kreacije vzporedili z umetninami iz muzejske zbirke. Že takrat je Givenchy za britanski Guardian izpostavil, da je med njegovimi strankami izstopala Audrey Hepburn, ki je umrla za rakom pri 63 letih. »Bila je posebna oseba. Bolj kot kdorkoli drug je vedela, kako nositi oblačila.«
Tudi Unicefova ambasarodka dobre volje
Tudi haaški Gemeentemuseum je že leta 1988 predstavil odmevno razstavo z naslovom Hubert de Givenchy. Haute Couture worn by Audrey Hepburn (Hubert de Givenchy. Visoka moda, ki jo je nosila Audrey Hepburn), katere odprtja sta se udeležila oba glavna akterja. Hepburnovi je bila razstava še posebej ljuba zaradi družinskih vezi z Nizozemsko, saj je bila hči angleškega bankirja in nizozemske baronice. Njena zunanja lepota pa je v resnici odsevala tudi plemenito dušo. Hepburnova je bila od leta 1988 ambasadorka dobre volje za Unicef. Potovala je po svetu in obiskovala revne države, da bi opominjala na velik pomen izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato so v Gemeentemuseumu v sodelovanju z nizozemsko izpostavo Unicefa tokrat osvetlili tudi njeno humanitarno delo in bodo med razstavo zbirali denar za Unicef – med drugim bodo darovali delež od prodanih izdelkov, ki so jih oblikovali in pripravili ob razstavi (tako imenovani merchandise).
Audrey Hepburn je tudi Givenchyju pogosto pripovedovala o grozotah vojne, ki jih je videla po svetu, kamor se je prav tako podajala v njegovih preprostih svilenih ali satenastih majicah. Nekoč mu je priznala, da se je po zaslugi tega majhnega kosa svile počutila varno, kot da je on ob njej. Tudi proti koncu njenega življenja ju je ponovno združil kos oblačila, ko jo je, takrat že hudo bolno, obiskal na njenem domu v Švici. Givenchyju je izročila prešit temno moder plašč z besedami, naj ga obleče, ko bo žalosten, saj mu bo vlil pogum. »V ta plašč sem jokal od Ženeve do Pariza,« je povedal, še vedno pa ga, tudi po več kot dveh desetletjih od njenega slovesa, ob misli nanjo preplavljajo čustva. Poudarja, da Audrey nikoli ne bo iz mode. Njena podoba pa da nas bo vselej navdihovala, saj je oblačila v življenje s svojo lepoto, osebnostjo in lahkotnostjo duha. .
