Božič v Beli hiši

Jackie Kennedy je leta 1961 uvedla izbiro teme za božično drevo v Modri sobi.

Objavljeno
03. december 2015 16.38
CHRISTMAS-SEASON/WHITE HOUSE
Saša Bojc
Saša Bojc

Včeraj so s 93. prižiganjem lučk na božičnem drevesu na južni zelenici oziroma v parku Ellipse pred Belo hišo uradno vstopili v božični čas. To je prvič storil 30. ameriški predsednik Calvin Coolidge leta 1923, od leta 1954 pa božično slovesnost miru priredijo vsako leto. Toda prazniki se v Washingtonu glasno napovedo že, ko v Belo hišo prispe božična jelka za Modro sobo. Letošnja (ki je ena od 62 s skupaj 70.000 okraski v Beli hiši) je prispela dan po zahvalnem dnevu in tako kot lanska iz ameriške zvezne države Pensilvanije.

V prvem stoletju »življenja« Bele hiše so bila božična slavja družinski dogodek, ne državniški. Prvo uradno božično zabavo sta priredila prva stanovalca, drugi ameriški predsedniški par John in Abigail Adams, decembra 1800, in sicer za štiriletno vnukinjo Suzannah, na zabavo pa so bili povabljeni tudi otroci »uradnega« Washingtona. Prvo božično drevo v predsedniški palači je postavila administracija 23. predsednika Benjamina Harrisona leta 1889 v drugem nadstropju Rumene ovalne dvorane, ki so jo takrat uporabljali kot družinski salon in knjižnico. Okrašena je bila s svečami in igračami za Harrisonove vnuke.

Od leta 1929 okraševanje v pristojnosti prvih dam

Deset let zatem, pod predsednikovanjem Williama H. Tafta, so postavili prvo drevo v Modri sobi, s tem pa so nadaljevali tudi nasledniki – Wilsonovi. Leta 1929 pa je žena Herberta Hooverja Lou Henry Hoover uvedla, da je čast izbire okraskov pripadla ameriški prvi dami, navaja Zgodovinsko združenje Bele hiše (White House Historical Association), ki je bilo kot neprofitna in nestrankarska organizacija ustanovljeno leta 1961 na pobudo takratne prve dame Jacqueline Kennedy (in službe za nacionalne parke), da bi javnost bolje spoznala Belo hišo.

Jackie Kennedy, ki je slovela po prefinjenem okusu, je zaslužna tudi, da je božična jelka v Modri sobi od leta 1961 okrašena na izbrano temo, ki je nekakšna rdeča nit decembrskih praznikov v Beli hiši. Tistega leta si je zamislila jelko v starinskem slogu z igračami, ptiči, angeli, svečkami in liki iz baleta Hrestač, s čimer je pokazala na svojo ljubezen do baleta, klasične glasbe in kulture. Leto pozneje je za temo določila Otroški božič, s čimer je hotela ujeti čar božiča, kakor ga vidijo otroške oči. Jelko, ki so jo postavili v velikem preddverju, so ovesili z mehkimi živalmi, zvezdami, pomanjšanimi darili in jelenčki.

Jackiejina naslednica Lady Bird Johnson se je sredi 60. let odločila v ospredje postaviti kulturno dediščino in folkloro ZDA, v okviru katere je hotela poudariti pomen obilne letine. Zato so bile smreke po Beli hiši okrašene z jabolki, limonami, slivami in verigami iz brusnic, z vej pa so viseli tudi vojački ter medenjaki vseh oblik. V letih 1967 in 1968 je isto temo razširila še s polstenimi rožami vseh barv in okraski iz rdečega satena, ki so ostali od poroke njene hčerke.

In rože so očitno očarale tudi naslednico Pat Nixon, ženo republikanskega predsednika Richarda Nixona, ki je za svojo prvo božično temo v predsedniški palači dala postaviti cvetlične kroglice posameznih držav. Iz žameta in satena ter z značilno rožo vsake ameriške države so jih izdelali invalidni delavci s Floride. Okraske so shranili in nekateri so se znova pojavili na božičnem drevesu leta 2012, ko je v Beli hiši gospodovala aktualna prva dama Michele Obama.

Medvedki za Ronalda Reagana

Tradicija okraševanja za časa vladavine Fordovih v sredini 70. let je temeljila na ustvarjalnosti, ljubezni in varčnosti. Leta 1975 sta Otroški božič, kakor je pristojna Betty Ford poimenovala praznično razpoloženje tistega leta, s posojo starih igrač in značilnimi rokodelskimi izdelki iz preje in slame sponzorirala fundacija Colonial Williamsburg (ki bedi nad zgodovinskim delom mesta Williamsburg v Virginii) in muzej ljudske umetnosti Abby Aldrich.

Tudi gospa Carter je kljub demokratski usmerjenosti svojega moža prisegala na preprost in klasičen božič, kakor so ga praznovali v njeni Georgiji – leta 1977 z okraski iz naravnih materialov. Leto pozneje si je podobno kot njena predhodnica sposodila stare igrače iz muzeja Margaret Woodbury in se konec 70. let prav tako naslonila na ameriško ljudsko umetnost iz kolonialnega obdobja, leta 1980 pa želela pričarati starinski viktorijanski božič s porcelanastimi punčkami in umetnimi rožami. Starinskemu razpoloženju so sledili tudi v zlatih osemdesetih letih pod taktirko Nancy Reagan. Posebnejše, čeprav še vedno iz iste zgodbe o nostalgičnem božiču, je bilo praznovanje leta 1985, ko so Belo hišo naselili medvedki (na plano so spet pribrundali za zadnji Reaganov božič v Beli hiši leta 1988), in leta 1987, ko je tema Glasbeno drevo iz sveta igrač poudarila najslajše Nancyjine spomine na praznike – z božičnimi pesmimi.

Barbara Bush je svoja prizadevanja za večjo pismenost in ozaveščanje o pomenu branja poudarila tudi pri božični temi konec 80. let, ko je pod naslovom Božič iz knjig na jelko dala obesiti majhne knjige. Leta 1990 je z okraski na jelki ponovila zgodbo o Hrestaču, leta 1992 pa je na božičnem drevesu predstavila 88 različic dobrih mož.

Tudi modni oblikovalec Ralph Lauren

Njena naslednica Hillary Clinton je bila pri božični dekoraciji še izvirnejša. Leta 1995 je za temo Dvanajst božičnih dni za okrasitev nagovorila znanega ameriškega modnega oblikovalca Ralpha Laurena, ki je podpis na božični smreki v Modri sobi pustil z rdečim in zelenim karirastim trakom in zelenjem. Sredi 90. let je za pomoč pri krasitvi na temo Obisk svetega Nikolaja prosila arhitekturne organizacije in društva vezilj, da izdelajo miniaturne domove in značilne božične nogavice. Leta 1996 je tudi ona ponovila Hrestača, ker je njena hči Chelsea hodila k baletu. Tudi božič leta 1997 ni minil brez znanih imen; za temo Božičkova delavnica so znani modni oblikovalci skreirali božičkove obleke, ki so visele z zelenih vej v Modri sobi. Tema leta 2000 pa je bila Praznična refleksija, nekakšna retrospektiva preteklih okraševanj.

Ko se je leta 2001 v Belo hišo vselil Bushev sin George ml. z družino, je njegova žena Laura prvi božič naslovila z Doma za praznike z mislijo na hčerki dvojčici Barbaro Pierce in Jenno, ki sta tedaj prišli domov. Pričakalo ju je drevo, okrašeno s snežinkami, ledenimi svečami in zlatimi storži. S temo Vsa bitja, velika in majhna, je leto zatem pokazala svojo ljubezen do živali in pomembnost domačih ljubljencev v zgodovini Bele hiše, leta 2003 pa je ta nekdanja učiteljica in knjižničarka (tistega leta imenovana tudi za ambasadorko Združenih narodov v desetletju pismenosti) s temo Sezona zgodb vsem rojakom zaželela vesele bralne avanture in radostne praznike. Z jelke v Modri sobi so tistega božiča, kot je to že 14 let pred tem odredila njena tašča Barbara, znova visele iste pomanjšane knjižice. Leta 2008 se je odločila za jasno izražen patriotizem s temo Rdeči, beli in modri božič, ki so ga navdahnila pisma rojakov.

Aktualni predsedniški par Obama je mandat prevzel, ko je globalna ekonomska kriza že pokazala zobe, zato se ne kaže čuditi, da je Michelle Obama izbirala kriznemu času primerne teme; Veselje vsem; Sveti, daruj, deli; Preprosta darila ..., pri tem pa je poudarjala, da je »največji blagoslov za nas vse tisto, kar nič ne stane: čas, ki ga preživimo z ljubljenimi, svoboščine, ki jih uživamo kot Američani, in radost, ki jo doživljamo, ko pomagamo tistim v stiski«. Letošnja božična tema v Beli hiši je Večna tradicija, ki odseva ameriške navade in se poklanja posebnim trenutkom, ki so oblikovali državo v zadnjih dveh stoletjih, še posebno vojakom in njihovim družinam. Zato jim je podobno kot lani posvečena jelka v Modri sobi. Okrašena je v barvah ameriške zastave; z rdečimi, belimi in modrimi okraski v treh pasovih ter z zvezdnatimi girlandami, na traku, ki jo ovija, pa so zapisana sporočila, ki so jih vojakom poslale njihove družine. Po koncu praznikov bo vsaka od njih dobila delček s svojim sporočilom v znak zahvale za služenje državi. •