Za phantoma pravijo, da je smoking. Ghost je kot elegantna poslovna obleka. In novi wraith je športna usnjena jakna.
Primerjava rolls-royceov z garderobo se zdi nekoliko perverzna. A RR je poseben svet, v katerem vladajo drugačna pravila, potrebe in standardi. Nekako velja prepričanje, da kdor ima za enega rolls-roycea, ima tudi za tri. Potem morda nekoliko lažje razumemo, da si nekdo omisli celotno paleto, ki po novem vsebuje tri barve. Kupci legendarnih avtomobilov, katerih zgodovina se začenja na začetku dvajsetega stoletja, ko sta moči združila Henry Royce in Charles Rolls, zdaj pa jih že dobrih deset let ročno izdelujejo v Goodwoodu, so posebneži in zahtevneži. Rolls-Roycea ne kupiš, tako da obiščeš salon in rečeš: tega bi. Ne, nikakor ne.
Nakup avtomobilskega templja je povsem drugačno doživetje. Pravzaprav si vse lahko izmisliš sam. Če za kaprico še ni otipljive rešitve, jo izumijo na novo. Pobarvajo ga lahko v štiriinštirideset tisoč barv in na koncu barvo celo poimenujejo po lastniku. Zgodb o željah egocentrikov in ekstravagantnežev iz pravljičnega sveta je nešteto. Ena od najbolj zvestih strank si vsako leto omisli novega phantoma.
Nekdo drug ima več kot tri tisoč kilometrov do prvega servisa, zato si je omislil tovornega antonova, s katerim ga pelje na redno menjavo olja. Tretji je naročil pet identičnih primerkov. Ker ima hiše na petih koncih sveta, si je za vsako od njih kupil svojega rolls-roycea, saj se le v njem počuti kot doma. No, tudi primerjava z domovanji je povsem na mestu, saj najcenejši rolls-royce ghost stane dobrih dvesto tisočakov pred obdavčitvijo, phantom se začne pri krepkih tristo tisočakih evrov, wraith je nekje vmes. To so številke, ki na večini kotičkov našega planeta zadoščajo za zelo spodobno stanovanje ali hišo.
Vodilni možje Rolls-Roycea o svojih stvaritvah govorijo in razlagajo, kot da so nekaj povsem običajnega in samoumevnega. Hkrati pa inženirji, ki so v resnici najboljši možje iz skupine BMW, priznavajo, da so potrebovali izdaten miselni preskok, preden so ponotranjili dejstvo, da snujejo avtomobile, ki jih sami nikoli ne bodo imeli v svoji garaži, a morajo vseeno razumeti želje in potrebe svojih strank.
Rolls-Royce je po novem tričlanska družina. Na globalni predstavitvi na Dunaju se je ghostu, ki obstaja v običajni in podaljšani različici, in phantomu, ki je na voljo v običajni in podaljšani verziji, poleg tega pa še kot kupe in kabriolet, pridružil model wraith. Ime je dobil po Rolls-Royceovem modelu iz tridesetih let, ki so ga po ceni 1700 takratnih funtov izdelali in prodali v 492 primerkih.
Kasneje so izdelovali tudi model silver wraith. A novinec ima več skupnega z morda najslavnejšim rolls-royceom, ki je slišal na ime silver ghost in je nastajal med letoma 1906 in 1926. Natanko pred stotimi leti je ta avtomobil zmagal na legendarnem alpskem reliju in si prislužil sloves najboljšega avtomobila na svetu. Prav letos so v spomin na legendarni Alpine Trial organizirali turistični reli, na katerem se je konvoj novih in starih rolls-royceov podal po skorajda originalni trasi.
Wraith je najbolj potentni, najzmogljivejši in najmočnejši rolls-royce, ki so ga kdaj izdelali. Pravijo, da je to avto, ki bi ga vozil Charles Rolls. V tem avtomobilu se eleganca, luksuz in prestiž združijo s športnostjo. V motorju s skoraj sedmimi litri prostornine rezgeta več kot šesto konjev. Kljub temu da tehta dobri dve toni, ga do sto kilometrov na uro izstreli v manj kot petih sekundah.
A pri vsem je najbolje to, da tega skoraj ne čutiš in ne slišiš. Čeprav prisega na moč, slog in dramatičnost, je wraith v bistvu rolls-royce, se pravi gospod, ki prisega na kultiviranost in dostojanstvo. Premika se gosposko, veličastno. Emilija se na pokrovu njegovega motorja počuti odlično. Ko se kot prikazen pripelje izza ovinka, deluje skrivnostno. »Noir« v najboljšem pomenu besede je še najprimernejša oznaka njegovega značaja.
Pod wraithovo obliko se je podpisal Giles Taylor, novi šef Rolls-Royceovega oblikovanja. Član oblikovalske ekipe je tudi srbski dizajner Pavle Trpinac, ki ima največ zaslug za novinčevo zunanjost. Kupejevski značaj mu zagotavlja značilna stranska linija, ki se na zadnjem delu elegantno spušča. Wraith je zasnovan dvobarvno. Meja med barvama se zdi povsem naravna in neopazna. Hkrati je to tudi meja med dvema deloma karoserije, ki sta z lasersko natančnostjo zvarjena skupaj. Vrata avtomobila se odpirajo nazaj, kot v starih časih.
To omogoča lažji vstop v notranjost in tudi na zadnje sedeže je dokaj lahko splezati. Interjer je salon, koncertna dvorana, velnes ... S stropa diskretno sveti na stotine drobnih lučk, sedeži so fotelji in razvajajo z najboljšim ročno skrojenim usnjem, tla prekrivajo volnene preproge. Posebnost so zagotovo notranje obloge vrat, ki so izdelane iz lesa.
Da so jih izdelali tridimenzionalno, jim zagotovili leseni otip in hkrati zadovoljili najzahtevnejše varnostne standarde, je bil pravi inženirski podvig. Vožnja je klasični rolls-royceovski »waftability«. Vse se zdi tako lahkotno kot sapica. Samozavest zagotavlja števec, ki prikazuje, koliko moči ima še v rezervi. Posebnost je avtomatski menjalnik, ki je satelitsko nadzorovan, kar mu omogoča še bolj brezhibno in učinkovito delovanje.
Kljub temu da se serijska proizvodnja še ni niti dobro začela, za novinca vlada precejšnje zanimanje. Če ga naročiš danes, ga dobiš julija naslednje leto. Verjetno jih bo največ v bogatih Arabskih emiratih, na Kitajskem in v ZDA. Vozili bodo šejke, plemiče, rokerje in nove bogataše.
Zanimiv bi bil prizor, ko bi se peljal mimo Guggenheimovega muzeja na newyorški Peti aveniji. Frank Lloyd Wright bi se zagotovo priklonil skoraj soimenjaku. Vsekakor bo deležen poželjivih pogledov, kjerkoli se bo pojavil, kjerkoli se bo pripeljal mimo, kjerkoli bo parkiran, kjerkoli se bo ustavil pri semaforju. Rolls-Royce ima pač poseben status; ob njem se vse zdi majhno, nepomembno, neopazno ...
Tiskane izdaje
