Kako iz enega kvadratnega metra narediti dvesto kvadratnih metrov

»Včasih ne naredimo tistega, kar si vlagatelj želi, temveč predlagamo nove, boljše alternative,« pravi Jacob van Rijs iz nizozemskega biroja MVRDV. Biro so leta 1993 ustanovili Winy Maas, Jacob van Rijs in Nathalie de Vries v Rotterdamu na Nizozemskem. Pisani poslovno-stanovanjski blok Silodam, ki se zajeda v amsterdamsko pristanišče in spominja na ogromno kontejnersko tovorno ladjo, je kompleks več stanovanjskih sosesk, združen v eno samo stavbo, ki kaže njihov pristop k projektiranju, utemeljen predvsem na gostoti naseljenosti. Gostota naseljenosti je namreč pojem, ki je zelo značilen za Nizozemsko, saj v državi, ki je po površini komaj dvakrat večja od Slovenije, živi kar 16 milijonov ljudi.

Pozornost mednarodne javnosti je biro pritegnil leta 2000 z načrtovanjem nizozemskega paviljona na svetovni razstavi v Hannovru v Nemčiji. Navdušili so s postavitvijo 40 metrov visokega kvadratnega stolpa, ki je predstavljal nekakšen babilonski stolp, v katerega so drugo na drugo v maniri sestavljanja legokock naložili različne nizozemske pokrajine. Njihove raznolike projekte, raztresene po vsem svetu, povezuje ena rdeča nit – kako najti najboljše rešitve za gosto naseljena območja oziroma kako najbolje izrabiti prostor, da bo omogočal kakovostno bivanje čim večjemu številu ljudi in bo hkrati izpolnjeval njihove potrebe. Odtlej velja MVRDV za enega najbolj uspešnih arhitekturnih birojev v Evropi.

»Poslopje, kot je načrtovana tržnica v Rotterdamu, nam daje priložnost za razmišljanje, kaj je za ljudi, ki živijo v mestih, zares pomembno. Gre namreč za to, da uporabimo obstoječo omejeno površino na toliko različnih načinov, kot je le mogoče, in na enem mestu zmešamo oziroma premešamo različne funkcije, ki jih potrebujemo v urbanem okolju,« pravi arhitektka Nathalie de Vries. To pomeni tudi združevanje in povezovanje skupnih prostorov na različnih ravneh, kot so denimo velike skupne terase, ki predstavljajo nekakšne trge na nivoju visokih zgradb, kjer se ljudje lahko srečujejo, družijo ... Način gradnje, ki ga izvaja biro MVRDV, je trajnosten, saj pomeni preprečevanje poseljevanja podeželja oziroma formiranja predmestij, saj takšen pristop h gradnji povzroča izginjanje kakovostne zemlje za obdelovanje, ki so si jo Nizozemci z izsuševanjem morja težko pridobili.

»Gradnja je lahko veliko bolj učinkovita oziroma gostejša, če gledamo na celotno mesto kot na prostor oziroma kot na tridimenzionalno stavbo,« pravi Nathalie de Vries. To seveda pomeni gradnjo v obeh smereh, tako v višino kot v globino (pod zemljo). S takšnim razmišljanjem so v biroju MVRDV zgradili veliko objektov. Njihova arhitekturna filozofija temelji na tezi, kako hkrati povečati kakovost bivanja in zgostiti različne programe oziroma funkcije v urbanem okolju. Njihov osnovni moto je generiranje, množenje prostora oziroma filozofija, kako iz enega kvadratnega metra narediti dvesto kvadratnih metrov.

Takšno razmišljanje predstavlja tudi koncept nove živilske tržnice v Rotterdamu, ki je eden zadnjih projektov biroja in je trenutno v gradnji. Zanjo velja, da gre za koncept dva v enem, saj je tržnica obenem večstanovanjska zgradba. Tržnica, kjer se prodajajo tudi meso in ribe, mora biti pokrita, tako zahtevajo novi nizozemski higienski standardi. V arhitekturnem biroju MVRDV so si novi zakon vzeli za izhodišče arhitekturnega koncepta in ga, kot je v njihovi navadi, nadgradili – in to dobesedno. Investitorji so že v opredelitvi projekta želeli postaviti tržnico, ki bi jo kombinirali s stanovanjsko gradnjo. Pričakovali so, da bodo naredili urbano kompozicijo, sestavljeno iz dveh volumnov, stanovanjskega dela in samostojne tržnice, vendar so arhitekti predlagali, da bi bilo bolj smotrno oboje združiti v enem objektu, s čimer so oblikovali popolnoma nov – na glavo postavljen arhitekturni koncept.

S tem ko so hišo obrnili na glavo, je v sredini nastal ogromen prazen prostor – velika dvorana, v katero bodo umestili tržnico, njeno streho pa predstavlja kar stanovanjski objekt sam. Stanovanja tvorijo nekakšen most, ki omogoča formiranje tržne dvorane pod njim, kar zelo spominja na starodavne mostove iz srednjega veka, za katere je bilo običajno, da so na njih zgradili tudi hiše in tržnice. To v zgodovini Evrope zelo razširjeno obliko mostov danes le redko vidimo, sta pa nam blizu dva najbolj atraktivna primerka takšnih stanovanjsko-tržnih mostov iz zgodovine – znameniti Ponte Vecchio v Firencah in Rialto iz Benetk.

Obok pod zgornjimi stanovanji, ki tvori strop tržnice, so arhitekti želeli obarvati, zato vsega prekrivajo piksli in luči, ki omogočajo različne svetlobne in barvne učinke oziroma računalniško kreiranje različnih vizualnih podob. Njihov namen je seveda zlasti tržen, saj jih bodo lahko uporabljali za reklamiranje dnevne ponudbe na tržnici. Vsako stanovanje ima majhno okno, ki gleda na tržnico in predstavlja nekakšno lokalno televizijo – stanovalci lahko ves čas spremljajo dnevno ponudbo, dogajanje na tržnici in jim ni nikoli dolgčas. •