Tiskane izdaje
Ferrari je obrobna znamka v mojem razumevanju avtomobilizma. Prvič: premlada je, zame nekaj štejejo samo tiste, ki so delale odlične avtomobile v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Tisto je bil čas nastajanja vrhunske tehnike in izjemne elegance art decoja, ki mu rečemo obdobje vintage, nekakšen cvetober avtomobilizma. Ferrari je naredil prvi res svoj avtomobil šele po drugi svetovni vojni. Enega tistih, popolnoma nedostopnih ne samo malemu, temveč tudi srednjemu človeku. To je drugi očitek: zanemarljivo malo je prispeval k motorizaciji množic.
Ferrari je študiral strojništvo, a je moral zaradi očetove smrti odnehati že v prvem letniku. Potem je delal kot inštruktor tečajnikov kovinostrugarstva v delavnici modenskih poklicnih gasilcev, od tod je prestopil v torinsko firmo, kjer so po prvi svetovni vojni lahke vojaške tovornjake predelovali v elegantne kabriolete. Preselil se je v Milano k tovarni CMN, kjer je bil testni voznik. Tu je leta 1919 dobil prve dirkaške izkušnje.
Epska je bila njegova pot na dirko. Z dirkalnikom čez vso Italijo, skozi nočne snežne nevihte, braneč se pred volkovi v abruških gorah, je zamudil na štart v Palermu. Tam je stal samo še rezervist karabinjer z zarjavelo budilko v roki in zapisoval čase zamudnikov.
Toda naslednje leto je nastopil službo pri Alfi Romeu in tu ostal do druge svetovne vojne, z veliko pripadnostjo in ljubeznijo. Seveda ta čas ni manjkalo prepirov in različnih mnenj, kot pri vsakem strastnem odnosu. Leta 1924 bi moral skupaj z Ascarijem in Camparijem sodelovati na veliki nagradi Francije, a je moral zaradi bolezni zadnji trenutek odpovedati pot. Pol stoletja pozneje se je Enzo izkazal mnogo bolj človeškega kot ponavadi slovi. Ko je Lauda leta 1976 zaradi bolezni odpovedal dirko na Japonskem in tako izgubil naslov prvaka, ga je Ferrari branil pred novinarji: »Obtožujete Laudo, da je zapravil naslov, toda jaz sem preživel enak primer in ga zmorem opravičevati!«
Ferrari je ustanovil družbo Auto Avio Costruzioni in ob pomoči zvestih konstruktorjev leta 1940 naredil svoj prvi dirkalnik, 815. Sestavili so ga v glavnem iz delov fiata 1100, tudi vrstni osemvaljnik je bil v osnovi iz dveh fiatovih štirivaljnikov. Na prvi dirki so začeli odlično, a so jih ustavile tehnične težave. Potem je nastopila vojna. Pravi ferrariji, dvanajstvaljniki, so nastali šele leta 1947, toda ime že dolgo ni bilo neznano.
Več v Kultu
