Tiskane izdaje
Kolega Jernej, Delov tehnični urednik, je na podstrešju hiše, v kateri je živela njegova pokojna stara mama, odkril nenavadne snopiče. V snopičih so bili zbrani časopisni podlistki, ki so pred več kot petdesetimi leti izhajali v Delu. Stara mama je podlistke skrbno izrezovala, črno-beli tisk je ročno pobarvala in spela.
Podlistek Pot v neznano iz leta 1959 - natisnjen je bil nekaj mesecev zatem, ko je nastal časnik Delo - je ilustriral Miki Muster. Muster bo prihodnje leto dopolnil 90 let.
»Res je, takrat je bila navada, da so ljudje podlistke izrezovali in hranili,« se časov, ko se je začel ukvarjati s časopisno ilustracijo, spominja starosta slovenskega stripa. Muster je bil kot novinar-ilustrator pri Delu zaposlen med letoma 1959 in 1973, pred tem pa je risal že za Slovenskega poročevalca. In množico drugih publikacij. V obdobju, ko je bil zaposlen na Delu, je tedensko v uredništvo prinesel okrog 50 ilustracij. »Šestkrat v tednu sem risal za podlistek, to je bilo 18 ilustracij. Potem je bil še strip. In še kaj.« Vsebino podlistkov je pripravljal Tit Vidmar.
Muster je večino stvari naredil doma. Risal je fantastično hitro. »Že na akademiji sem naloge, za katere so drugi porabili tri dni, končal v dveh urah,« se spominja. »Bil sem stroj za izdelavo ilustracij,« pravi. Prosil sem ga, ali mi lahko nariše kak lik. Z mirno roko je vzel v roke pisalo in čez slabo minuto je izrisal palčka, junaka Disneyjeve Sneguljčice. Ko je leta 1938 v ljubljanskem kinu Matica videl prvo risanko, Sneguljčico, je natančno vedel, da želi to početi tudi sam.
A do risank je prišel po ovinkasti poti. Na akademiji je končal kiparstvo, torej nekaj, kar ima tri dimenzije. Kot ilustrator je nadaljeval v dveh dimenzijah. Potem je ilustraciji dodal še tretjo, časovno dimenzijo in jo spremenil v strip. Od stripa je bil korak do kratkih oglaševalskih filmov, namenjenih televiziji. Te pa je nadgradil z risankami.
No, s stripom so bile težave. Zvitorepca je začel leta 1952 objavljati v Tedenski tribuni, a se je delu nomenklature zazdelo, da strip pač ni dovolj socialističen. Potem stripa nekaj časa niso objavljali. Zaradi pritiska bralcev pa je potem vendarle dobil novo naročilo. In če je sprva veljal za imperialističnega agenta, ki kvari mladino, je po nekaj letih začel dobivati vabila, naj v šolah podeljuje bralne značke. »V šolah so spoznali, da so se otroci ob pomoči slikanic hitreje naučili brati. In slikanice so raje jemali v roke.«
Za tiste, ki podlistkov in časopisnih stripov niso shranjevali, je Muster zgodbe o Zvitorepcu in drugih junakih natisnil še v zvezkih. Ker je originalne ilustracije pustil v tiskarni, so stripovski zvezki reprodukcija časopisnih stripov. No, v nekem trenutku je ugotovil, da ima posebno vrednost tudi pola papirja, na kateri je originalna risba. »Nek tiskar je objavil mali oglas, da prodaja originalne ilustracije Mikija Mustra,« se nasmehne.
***
Jubilejni fokus je rubrika, ki smo jo pripravili ob 55. obletnici Dela. Kaj vse smo doslej izbrskali v Delovih arhivih, poglejte v spodnjih prispevkih.
