Nebeška izkušnja

V Londonu že imajo novoletno smrečico. No, v resnici gre za še enega v vrsti zelo posrečenih umetniško-oblikovalskih projektov, ki spremljajo letošnji londonski festival oblikovanja. Avtor dreveščka, ki seže šest metrov visoko in so ga postavili v eno od dvoran muzeja Viktorije in Alberta, je mladi britanski umetnik Barnaby Barford. Smrečica je sestavljena iz 3000 keramičnih podob, posnetkov pročelij londonskih trgovin. Barford je v procesu nastajanja keramične skulpture v obliki stožca fotografiral več kot 6000 trgovin in fotografije prenesel na 10 do 13 centimetrov velike keramične ploščice. Skulpturo, ki je spomenik londonski trgovski tradiciji, je poimenoval Babilonski stolp, saj na znamenito biblijsko zgodbo spominja tako z obliko, ki jo poznamo iz biblijskih upodobitev, kot z vsebino.

Barford nam pripoveduje zgodbo o trgovini, ki se lahko enači z bibličnim tolmačenjem o nebesih. Njegov Babilonski stolp je igriva podoba razsvetljenja, ki ga sodobni človek, zlasti če je ženskega spola, lahko doživi po uspešno zaključenem nakupovanju, pardon »šopingu«. Barnabyjev stolp nedvoumno briše meje med umetnostjo in trgovino ter pod vprašaj postavlja teorijo o umetnosti, ki naj bi služila »višjim ciljem«. Da bo vse tako, kot mora biti, bodo ploščice s keramičnega dreveščka prodajali, sleherni košček nebes bo naprodaj, pri čemer z višino skulpture naraščajo tudi cene malih umetnin. Na vrhu so namreč ploščice trgovin, ki imajo prostore v dražjih predelih mesta, kjer za svojo dejavnost plačujejo višje najemnine.

Zgodovina nas uči, da sta trgovina in t. i. duhovnost zgolj cifra in mož istega kovanca. Kako zelo dobro gresta skupaj London in nebeški šoping, bržčas nima smisla izgubljati besed, ne glede na posledično sušo v denarnici, ki bi si tudi zaslužila kakšno umetniško upodobitev. Ena od najbolj znanih in živahnih londonskih trgovskih četrti je Covent Garden in verjetno ste že kdaj pomislili, da beseda Covent morda izhaja iz podobno zveneče besede convent, ki v angleščini pomeni samostan. Znameniti Covent Garden je bil namreč še v 16. stoletju last opatije Westminster Abbey, ki je tu imela svoja polja, sadovnjake in vrtove, vse dokler ni naneslo, da je iz imena izpadla prva črka n in je četrt prešla v plemiško posest ter postala trgovski paradiž, z »jabolkom« na čelu (vogalu).

Muzej Viktorije in Alberta, kjer je Barfordova smrečica na ogled, dokler je ne bodo razprodali – in roko dam v ogenj, da se bo to vsekakor zgodilo –, je bil ustanovljen leta 1852 z namenom izboljšanja splošnega okusa. Nastal je na temeljih velike svetovne (trgovske) razstave leta 1851 v Londonu, ki sta jo organizirala princ Albert in Henry Cole, prvi direktor muzeja, in se je takrat imenoval Museum of Manufactures (muzej izdelkov, obrti). V njem hranijo več kot štiri milijone predmetov, ki nam poskušajo pričarati estetsko zgodovino sveta skozi dobrih 5000 let zgodovine. Muzej V & A je eden od najbolj vitalnih svetovnih muzejev, v katerem se vedno kaj dogaja. Prav letos so organizirali komercialno najbolj uspešno razstavo doslej (stalne zbirke so sicer na ogled brezplačno) – retrospektivo pokojnega modnega kreatorja Alexandra McQueena.

Tudi kraljica Viktorija (v dolžini vladanja jo je v sredo prehitela Elizabeta) ne zaostaja kot botrica estetskim čarovnijam, ki trgovino povezujejo z nebesi. Njeno ime si je v komercialne namene sposodil pokojni ameriški poslovnež Roy Raymond in odprl nekaj trgovin s spodnjim perilom ter jih dal opremiti v temačnem viktorijanskem slogu, prijaznem do sramežljivih moških, kakršen je bil nekoč sam, ko je hotel kupiti perilo za ženo. Danes je trgovska postaja Victoria’s Secret na New Bond Street obvezen del vsakega ženskega izleta v London, šoping z višjim ciljem, popolna nebeška izkušnja.