Tiskane izdaje
Očitno zdolgočasenemu sodobnemu človeku, ki ure in ure preživi na digitalnih portalih, kjer vrvi od dogajanja (drugim), manjka lastnih doživetij. Pred vrati so jesenske počitnice, čas, ko je treba okrepiti družinske vezi, skočiti v nova doživetja ali vsaj čisto sebično poskrbeti zase, velijo organizatorji in ponudniki različnih vrst doživljajskih počitnic. Če so nekoč za turizem zadostovali lepa pokrajina, naravne in kulturne znamenitosti, ljudje ter dobra hrana in pijača, danes potrebujete program, vaje in terapije, razstrupljanje in pomlajevanje, meditacijo in čudeže ...
Pravijo mu čudež nad Manhattnom in imenuje se New York High Line Park. Letos bo končan še zadnji ovinek projekta zelo uspešnega prestrukturiranja opuščene centralne železniške proge, ki se je začelo leta 2006. Prvo fazo parka okrog tirov so odprli leta 2009, drugo leta 2011, tretjo 2014. Ideja o sanaciji degradiranega območja New Yorka se je v šestih letih od odprtja prve trase prekvalificirala v eno izmed najmlajših newyorških znamenitosti. Resnici na ljubo turizem tu nima kaj iskati, saj bi zelena oaza sredi New Yorka morala biti namenjena predvsem domačinom, dan na dan ujetim med visoke nebotičnike.
Njujorčani pravijo, da gre za vrhunski primer reciklaže propadajoče industrijske konstrukcije v unikaten javni prostor, ki je mestu priskrbel tisto, kar mu je najbolj manjkalo – zelene površine. V parku so ohranili originalne tračnice, ki se kljub zarjavelosti lepo vklapljajo v zelenje, in namenoma pustili, da se okrog tirov razraste divje cvetje.
Leta 1999 je bila ustanovljena skupnost prijateljev parka Friends of the High Line, ki danes skrbi za vzdrževanje in aktivnosti v okviru parka kot prostora, ki meščanom omogoča kakovostno bivanje v mestu. Med »travniki« so uredili betonske poti, postavili atraktivne klopi in ležalnike, ki simbolizirajo železniške tire. Na nekaterih delih so organizirali tribune, s katerih je možno opazovati promet po ulici Hudson, občasno pa jih uporabljajo tudi za gledališke predstave, razstave in umetniške instalacije. Naloga prijateljev je angažirati lokalno skupnost, da v življenje parka vnese program in »doživetja«. Park ponuja sprostitev in poživitev duha in telesa, meščanom pa za to ni treba plačati nobenega selfnes ali velnes paketa. Za povrh pa sprehod po parku ponuja še fascinantne poglede na domači newyorški »skyline« in meditacijo ob »lučeh velemesta«.
Da oživljanje ali razstrupljanje degradirane industrijske krajine ni misija nemogoče, dokazujejo tudi v nekdanji vzhodni Nemčiji. Na robu saškega mesta Leipzig so v zadnjih dvajsetih let uredili pet prvovrstnih čudežev, pardon umetnih jezer, načrtujejo pa jih kar 22. Ta so nastala na območju opuščenega rudnika lignita, ki so ga zaprli v devetdesetih letih po združitvi Nemčij. Odprte rudniške kope so zalili z vodo, saj Leipzig leži na močvirnem območju sotočja treh rek. Voda v mestu je danes čistejša, želijo si celo oživiti mnoge od kanalov, ki so jih nekoč zaradi smradu in umazane vode prekrili s cestami ... Tako nastala umetna jezera so danes urejena turistična letovišča s celovito športno ponudbo za surfanje, kajtanje, jadranje, vožnjo s kanuji, meditacijo in sprostitev. Ob njih so postavili lične počitniške hišice in kamp, parcele ob vodi pa so nenadoma povsem spremenile tržno ceno. Na bregu so zrasle moderne stanovanjske hiše z enim najlepših razgledov v okolici mesta. Nazaj k naravi? •
