Tiskane izdaje
Ko je na tekmi proti Sunderlandu pri menjavi v 55. minuti odvihral z igrišča in se v nekaj urah v Manchestru užaljeno vkrcal na letalo proti Apeninskemu polotoku, ker se ni strinjal s trenerjevo potezo, se je njegov mentor Roberto Mancini znova vprašal, ali bo ta mladi mož kdaj polno izkoristil svoj športni potencial.
Nogometni mojster hitro preklopi v vlogo problematičnega fanta: incidenti zunaj igrišč, nespoštovanje tekmecev, nešportno vedenje, izključitve, suspenzi ... Mario Balotelli pač počne, kar se mu v trenutku zljubi. Pravila zanj ne obstajajo. O posledicah brezglavih dejanj ne razmišlja. Zdravila za nemirnost in najstniško trmo sicer minule pubertete trener Manchester Cityja, ki ga je vodil skozi kariero in mu odpiral že zaloputnjena vrata, kljub vztrajnim poskusom ne najde. A tudi rok še ni dvignil v zrak.
»Verjetno bi v klubu morali začeti sodelovati s psihiatrom. Mario bi potemtakem potreboval dva! Že zelo kmalu pa bi ta dva potrebovala še druga dva. Zase,« je nogometnega zvezdnika, ki si je v najbolj priljubljeni športni igri na svetu zalepil oznako enfant terrible, opisal Mancini. Razume, da je bila prva sezona za 22-letnika na Otoku težka: nova država, drug jezik, deževno podnebje, nova liga.
V 14 tekmah 11 golov
Mancini, ki je nad njim bedel že v Interju, je znova odigral občudovanja vredno očetovsko vlogo. Zdelo se je že, da sta trud in čas, namenjena Balotellijevi preobrazbi, obrodila sadove. Njegov izkupiček v uvodnih dveh mesecih in pol je bil izjemen: na 14 tekmah je vknjižil 11 golov. Vendar pa je občutek zadoščenja ob vedenjskih premikih kmalu splahnel. Balotelli ni zdržal dolgo, divjanje se je spet začelo.
»Če bi bil moj sin, bi ga nabrcal,« se je Mancini odzval na objavljene fotografije v angleških tabloidih, na katerih suvereno prižiga cigarete ... Po prestopu v Manchester so mu iz Italije na Otok pripeljali audi R8, vreden več kot 120 tisoč evrov. Čez teden dni ga je odpeljal na odpad. Ko so ga zaradi vpletenosti v prometno nesrečo obravnavali možje v modrem, je imel pri sebi 5000 funtov.
Policist ga je vprašal, zakaj ima pri sebi toliko gotovine, on pa je odvrnil: »Zato, ker sem bogat!« Kaznovali so ga s 100.000 funti, ker je metal puščice za pikado v mlajše selekcije Manchester Cityja. »Bilo mi je dolgčas,« je hladnokrvno dejal. Zgodb v nadutem slogu se je nabralo za debelo knjigo.
»Moja potrpežljivost je zanj neskončna,« je Mancini, ki je za nagajivega in drznega napadalca odštel 22 milijonov evrov, že zdavnaj nehal šteti ponujene priložnosti za poboljšanje vedenja. Z vsakim novim izpadom Super Maria, kakor mu pravijo, potrpežljivost vodstva Manchester Cityja in navijačev kopni. Povečuje se tudi pritisk na nadaljnje poteze šefa aktualnega angleškega prvaka.
Lastnik Manchester Cityja šejk Mansour bin Zayed nima navade, da bi se vmešaval v odločitve italijanskega trenerja, vendar se samo po sebi postavlja vprašanje, kdaj se bo Mancini naveličal vloge osamljenega Balotellijevega zagovornika. Ga bo ob januarskem prestopnem roku le nagnal iz slačilnice?
Sin ganskih priseljencev
Nemirnost in uporništvo Maria Balotellija izhajata iz njegove življenjske zgodbe, ki jo nogometni privrženci dobro poznajo. Rodil se je zakoncema Barwuah, ganskima priseljencema v Palermu. V otroštvu je imel kronične težave s črevesjem, zaradi katerih je moral na številne operacije. Zdravstvene težave in slabe življenjske razmere so družino Barwuah prisilile v klic na pomoč pri socialni službi. Zatočišče in boljši jutri so za triletnega Maria našli pri Balotellijevih.
Italijansko državljanstvo je dobil šele s polnoletnostjo, a se je vedno čutil Italijana, čeprav ga družba, ki je doživela množično priseljevanje sredi 80. let preteklega stoletja, zaradi barve kože ni sprejemala. A skrival se ni nikoli. Vselej je bil lahka tarča žalitev, večinoma po lastni krivdi; zaradi provokacij so mu očitali, da ni šampion v pravem pomenu besede.
Njegova slika v očeh italijanske družbe je zamegljena, vsake toliko časa se razbistri. Mojstrske predstave zabrišejo njegov razvpit, vzvišen, aroganten imidž, ob vsakem novem izgredu pa se njihovo nespoštovanje spet pojavi. Čeprav je njegova nadarjenost nesporna, statistika pa pri dvaindvajsetih letih zelo obetavna – v stotih ligaških nastopih pri dveh velikih klubih, Interju in Manchester Cityju, je osvojil štiri prvenstva in še štiri druge lovorike, prejel je tudi nagrado golden boy –, bo življenje na Apeninskem polotoku zanj vedno težko.
Novo poglavje
Ko je Mancini, ki je Balotellija uvrstil v prvo ekipo, zapustil Inter, je mladenič izgubil vajeti, na katerih ga je držal italijanski strateg. Z Mancinijevim naslednikom na trenerskem stolčku, svojeglavim Josejem Mourinhom, sta si bila ves čas v laseh. Po številnih težavah z disciplino ga je leta 2009 suspendiral iz prvega moštva. Portugalski trener ga je označil za neobvladljivega. Pogrešal je tudi učinkovitejši trening, očital mu je lenarjenje.
»Mlad nogometaš si ne sme dovoliti, da vadi manj kakor izkušeni mački, kot so Figo, Cordoba in Zanetti,« ga je nekoč ošvrknil. Napadali so ga tudi navijači, bil je trn v peti Juventusovih privržencev. Novo poglavje je zanj znova odprl Mancini, ko mu je ponudil dres Manchester Cityja, prepričan, da Balotellijev slog igre ustreza angleškemu prvenstvu in da tako mlad igralec mora izkoristiti prestop na Otok kot veliko priložnost za napredovanje.
To jesen je prednost pred reprezentanco, s katero je letos postal evropski podprvak, dal klubu. Potem ko je zaradi laserske operacije oči (Balotelli je kratkoviden, leče, ki jih je nosil dolga leta, so povzročile alergije in vnetje očesne veznice) pred enim mesecem v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji izpustil reprezentančni tekmi proti Malti in Bolgariji, se bo drevi z italijansko reprezentanco, v kateri je debitiral pred dvema letoma, udaril z Armenijo.
Ne more iz svoje kože
Malo je manjkalo, da mladec ne bi odpotoval na gostovanje, saj je bil selektor Cesare Prandelli užaljen, da je operacijo prilagodil klubskim obveznostim, reprezentančne pa je potisnil v drugi plan. Vendar je na glas priznal, da bi bilo po izjemnih predstavah na letošnjem euru krivično, če bi ga odpisal. Po prikazanem na Poljskem in v Ukrajini se je Mario vsaj za nekaj časa otresel oznake problematičnega fanta, pa čeprav je še pred začetkom prvenstva trdil, da bo ubil kogarkoli, ki bo vanj vrgel olupek banane. Kot večine stvari se je napačno lotil tudi problematiziranja rasne diskriminacije.
Balotelli ne more iz svoje kože. Je mladec, ki hitro pade v skušnjave. Odgovora na vprašanje, kdaj bo odrasel, tudi sam ne pozna. Nogometni poznavalci čakajo na trenutek, ko se bo dokončno prebudil in našel kompas. Upajoč, da ne bo prepozno ...
