Melanijnina obleka v zgodovino?

Čeprav so modni poznavalci skrbno sledili modni izbiri Melanie Trump že med predsedniško kampanjo njenega moža Donalda J. Trumpa, se je po njegovi zmagi modni svet razdelil v dva bloka.

Številčnejši in glasnejši so bili tisti, ki so se kreiranju inavguracijske oprave bodoče prve dame že vnaprej javno odrekali. Prah je vidneje dvignil legendarni modni oblikovalec Stefano Gabbana, ko se je Melanii zahvalil, da je za novoletno zabavo izbrala črno obleko iz njihove kolekcije, zaradi česar se je nanj usul plaz kritik na družabnih omrežjih. Tako so se vse do zadnjega vrstila ugibanja, kaj bo oblekla Melania Trump na zgodovinski dan 20. januarja 2017.

V trenutku, ko se je minuli petek v javnosti pokazala v svetlo modri obleki z bolerom iz kašmirja ter rokavicami iste barve, so po svetu zaokrožile novice, da se je pod njeno podobo podpisal Ralph Lauren, najbolj ameriški med ameriškimi oblikovalci. Iz njegovega podjetja so sporočili, da je »predsedniška inavguracija trenutek za ZDA, da svetu pokažemo najboljše. Za nas je bilo pomembno, da podpremo in proslavimo tradicijo ustvarjanja ikoničnega ameriškega sloga za ta trenutek.«

Čeprav je Lauren za zaprisego novega predsednika ZDA na Kapitolskem griču oblekel tudi Hillary Clinton in s tem morebiti namignil, da ne želi biti videti politično opredeljen, pa so po razkritju njegovega imena kupci po twitterju začeli množično sporočati, da poslej ne bodo več kupovali oblačil njegove znamke.

Podobnosti z Jackie Kennedy

Poznavalci so v Melanijini obleki v hipu prepoznali tudi podobnosti z opravo, v kakršni je dogodek iste vrste počastila soproga Johna F. Kennedyja Jacqueline Kennedy januarja 1961. Nosila je svetlomoder plašč v značilnem slogu 60. let, klobuček, rokavice ter krznen muf s podpisom ameriškega oblikovalca rusko-italijanskih korenin Olega Cassinija, ki je postal tudi osebni stilist te ene največjih modnih ikon 20. stoletja.

Kot je zapisala glavna modna kritičarka pri New York Timesu Vanessa Friedman, je bila to Melanijina tretja oprava modne hiše Ralph Lauren, odkar so se začele inavguracijske slovesnosti, s katerimi pa se je po njenih besedah gospa Trump povezala ne samo z ameriškim modnim establišmentom, ampak tudi z ameriško zgodovino. »To je zelo pretehtana odločitev, zlasti zato, ker je Ralph Lauren oblikovalec, ki je svoj modni imperij zgradil na mitu o ameriških sanjah. In še zlasti zato, ker je bil pred kratkim zelo tesno povezan s Hillary Clinton. Če si želel poslati sporočilo, da preteklost puščaš za sabo, da se učiš od ljudi istega stanu ter sprejemaš funkcije in urad, ne bi mogel storiti bolje,« je zapisala o Melanijini odločitvi. Tudi po mnenju modnega poznavalca Hala Rubensteina je bila Melania videti sijajna. »Ni človek, ki bi veliko tvegal, a se oblači v premišljenem in prefinjenem urbanem slogu Upper East Sida.« Mnogi se sprašujejo, ali bo Melania nadaljevala v slogu Jackie Kennedy in ali bo podpirala mlade nadarjene oblikovalce z nošenjem njihovih kreacij, kot je to počela njena predhodnica Michelle Obama, ob čemer Rubenstein meni, da se novi prvi dami ni treba navdihovati pri predhodnicah. »Pozna svoja oblačila, a to je njena garderoba. Med garderobo in poslanstvom pa je razlika in za zdaj te druge karte še ni pokazala in je morda tudi ne bo.«

 

V soju žarometov je bila 20. januarja zvečer tudi njena bela plesna obleka, v kateri se je v moževem objemu mirno zavrtela na inavguracijskem plesu v Washingtonu. Kljub govoricam še v začetku prejšnjega tedna, da večerno obleko svojega dneva D sooblikuje s kreativnim direktorjem Chanela Karlom Lagerfeldom, pa je za to nalogo izbrala dokaj neznanega francoskega oblikovalca Hervéja Pierra, ki od zgodnjih 90. let živi in dela v New Yorku.

V sodelovanju z Melanio

V predvčerajšnjem pogovoru za harpersbazaar.com, prvem, v katerega je Pierre privolil po inavguraciji, je razkril podrobnosti sodelovanja z Melanio. Priznal je, da se ni zavedal posledic. »Telefon mi je nenehno zvonil s prošnjami za intervju; klicali so me investitorji in bančniki iz Dubaja, ljudje so začeli odpirati twitter račune z mojim imenom. Klicali so me tudi predstavniki Targeta (druga največja veriga ameriških supermarketov za Walmartom, op. p.), rekoč, zelo smo vznemirjeni, da že ustvarjate linijo za nas, čeprav o tem nisem nič vedel,« je povedal. Nekateri so ga celo prepoznali na washingtonskih ulicah, ko se je v nedeljo odpravil v narodno galerijo, ob čemer je skromno priznal, da pozornosti ni vajen.

Po Pierrovih besedah je obleka nastala v sodelovanju z Melanio, kar opisuje kot sanjsko za oblikovalca. »Res pozna modo in njene podrobnosti, krojenje. Ko sem ji prinesel vzorce blaga, se je v hipu odločila za težko padajočo svilo iz Italije. Spozna se na materiale in vse skupaj je bilo zelo sproščeno, saj sva govorila isti jezik. Vztrajala je pri preprostosti in eleganci. Želela si je poseben izrez. Na enem od pomerjanj pa mi je rekla: Hervé, rada te imam, a v tem ne morem premakniti roke, tako da ne bom mogla prijeti moževe, ko bova plesala,« je razkril. Poudaril je, da se po navdih ni želel obračati v pretekla obdobja in da je kot oblikovalec v svoji kreaciji želel izkazati tako spoštovanje do osebnostnega sloga gospe Trump kot tudi veličine dogodka.

Po njegovem mnenju bodo njena naslednja štiri leta, ko bo prva dama, taka, kot je ta obleka. »Neposredna do bistva, morda le s kakšnim premišljenim detajlom,« pri čemer je mislil na tanek rdeč pas oziroma vrvico, ki je belino prekinjala v pasu. To je bila neke vrsta inavguracija tudi za Pierra kot oblikovalca. Četudi je že snoval obleke za ameriške prve dame, med drugim za Lauro Bush in Michelle Obama, se je vselej skrival za imeni velikih francoskih in ameriških modnih hiš, od Balmaina do Oscarja de la Rente ter Caroline Herrera, pri kateri se je njegova kariera kreativnega direktorja končala lani februarja.

Na morebitne očitke, da je privolil v naročilo gospe Trump, pa odgovarja, da se ne ukvarja s politiko, temveč s snovanjem oblek. »Če si drugi niso želeli obleči Melanie, mislim, da je žalostno, toda jaz sem bil počaščen. Nikogar ne kritiziram, vsak naj se odloči sam in to je tudi lepota demokracije.« Po vsej verjetnosti to ni bil začetek in konec njegovega sodelovanja z Melanio.

Najstarejša inavguracijska obleka iz leta 1829

Spomniti kaže, da je belo obleko za inavguracijski večer natanko 56 let pred tem nosila tudi Jackie Kennedy. Obleko brez rokavov iz svilenega šifona, katere zgornji del je bil izvezen z bleščicami in srebrno nitjo, je po njenih skicah in predlogih oblikovala in izdelala Ethel Frankau, vodja salona pri prestižni newyorški veleblagovnici Bergdorf Goodman. Čez obleko je nosila belo ogrinjalo kraljevskega kroja. Washington Post pa je tedaj poročal, da se je »kariera gospe Kennedy kot velike modne osebnosti začela zelo impresivno«.

Kakorkoli že, pričakovati je, da bo tudi Melanijina inavguracijska oprava tako kot obleke njenih predhodnic končala v muzeju ameriške zgodovine Smithsonian.

Prva dama Helen Taft, žena 27. ameriškega predsednika Williama Tafta z začetka 20. stoletja, je zelo navdušeno podpirala ustanovitev zbirke prvih dam. Ko so jo prosili, naj prispeva obleko za razstavo, je izbrala tisto, ki jo je nosila na moževi predsedniški inavguraciji leta 1909. V dvajsetih letih 20. stoletja se je uveljavila navada, da ko prva dama zapusti Belo hišo, njeno obleko postavijo na ogled. Vsaka predsedniška administracija je v zbirki predstavljena tudi z oblačilom prve dame, najpogosteje predsednikove žene oziroma tiste, ki je opravljala njeno funkcijo, toda vse niso inavguracijske. Najstarejša obleka v zbirki je nekoč pripadala Marthi Washington, ženi prvega ameriškega predsednika, najstarejša inavguracijska pa je obleka Emily Donelson, nečakinje 7. ameriškega predsednika Andrewa Jacksona. Nosila jo je na inavguracijskem plesu leta 1829. •