Tiskane izdaje
»Dobrodošli v hotel Lev. S svojim udobjem (A-kategorija) in lokacijo v centru mesta, ob parku Tivoli in 20 km od letališča Brnik vam omogoča pristop do vseh pomembnejših poslovnih objektov in mestnih zanimivosti. Na voljo so Vam frizerski salon, trgovina s spominki in mini marketom, menjalnica, taksi, urejeni parkirni prostori in garaže. Naših 209 sob in 4 apartmaji, opremljenih s kopalnico, WC, direktnim telefonom, televizijo in mini-barom, Vam omogočajo udobje in prijeten počitek. Izvrstno pripravljena in postrežena hrana domače in mednarodne kuhinje – ameriški zajtrk v zajtrkovalnici v pritličju, kosila in večerje v flambee-fondue restavraciji Panorama, katere jedilni list Vas bo premamil, in vse vrste napitkov in pijač v aperitiv baru Levinja v pritličju hotela,« je le nekaj samohvalnic, ki so jih gostom v 80. letih prejšnjega stoletja zapisali v dvojezični zgibanki znamenitega ljubljanskega hotela Lev, ki letos praznuje pol stoletja delovanja. V njem so vseh teh letih bivali številni svetovno znani zvezdniki, od Agathe Christie, Orsona Wellsa, Kirka Douglasa, Louisa Armstronga, astronavtske ekipe Apolla 5 in Raya Charlesa do Janet Jackson, Boba Dylana, Stinga, Lennyja Kravitza, Al Bana, članov Iron Maidena in Macy Gray ter Luciana Pavarottija in članov Dunajskega simfoničnega orkestra, stalni gost pa je bil tudi jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito z ženo Jovanko, za katerega so na strehi uredili tudi heliodrom.
Gradnja sodobnega hotela visoke kategorije na mestu nekdanje priznane restavracije Pri Levu – po kateri se je ohranilo le ime – se je začela leta 1961 po načrtih Emila Medveščka, med drugim (so)avtorja Instituta Jožef Stefan, zgradbe Glavne zadružne zveze Slovenije, stavbe koprske Interevrope in ljubljanskega Koteks-Tobusa, gostom pa je vrata odprl leta 1964.
Kletke za lovske spremljevalce
Tri leta zatem se je po vrnitvi iz Avstralije na razpis za zunanjega vratarja hotela javil tudi Vlado Lipovac. Ker je pred tem sedem let živel in delal v Franciji, je obvladal za tisti čas hvale vredne tri jezike in službo v Levu tudi takoj dobil. Tu pa je, pozneje tudi v portirski opravi, ostal 28 let. Kot se spominja, je bil Lev tisti čas eden najprestižnejših v domovini, hotel A-kategorije, in da bi kar najbolje ugodili gostom, jim je bilo na voljo kar 250 zaposlenih. »Večinoma so pri nas bivali tujci, zlasti skupine Američanov, Italijanov, Nemcev in Angležev, na dan pa smo sprejeli tudi po tri, štiri avtobuse gostov. Najbolj zahtevni? Težko rečem, saj smo vsem ugodili. Ko pa so me spraševali, kje v Ljubljani je kakšna dobra restavracija, sem jim najprej vedno odgovoril: naša!, šele potem sem naštel Šestica, Figovec ... Ameriški gostje so bili kar radodarni z dolarji, pohvaliti pa gre tudi Italijane, ki so pogosto hodili k nam na lovske počitnice. Še tja okoli Prezida, od koder sem doma, so šli lovit medvede,« pripoveduje.
Da so bile v tem obdobju v garažah celo kletke za lovske štirinožne spremljevalce, se spominja tudi Irena Kramar, ki se je po končani turistični šoli leta 1986 zaposlila v recepciji. V 27 letih dela se ji je v spomin najbolj vtisnil obisk enega od slavnih treh tenorjev Luciana Pavarottija, ki je leta 1997 navdušil s koncertom v Cankarjevem domu, enim od vrhuncev prireditev Evropskega meseca kulture v Ljubljani. »Pavarottijeva ekipa je zakupila celo 10. nadstropje, in ker smo hotel ravno obnavljali, smo eno od kopalnic spremenili v kuhinjo. Pavarotti je pripeljal tudi kuharja in ta je v tej priložnostni kuhinji pripravljal vso hrano za slavnega pevca, naši kuharji pa so mu priskrbeli potrebne sestavine. V recepciji smo bili v stalni pripravljenosti za uresničitev pevčevih želja in spominjam se, da smo morali kupiti sokovnik, saj si je zjutraj želel sveže stisnjen korenčkov sok, mi pa sokovnika nismo imeli,« pripoveduje sogovornica. Njen kolega, receptor Janko Pečnik, ki je v Levu prav tako začel delati sredi 80. let, dodaja, da so za Pavarottija iz salona Omersa čez cesto spravljali v 10. nadstropje hotela tudi masažno mizo in da je ob slovesu s sabo odpeljal tudi povsem novo mizo Stillesa. Še posebej slavnostno pa je bilo po opisu Irene Kramar pred natanko desetimi leti, ko sta švedski kralj Karl XVI. Gustav in kraljica Silvija med protokolarnim obiskom v Ljubljani v hotelu Lev pripravila gala večerjo za 25 povabljencev. S seboj so pripeljali svoje kuharje, opremo in cvetlično dekoracijo, kuhinjo pa so pred njihovim obiskom morali tudi prepleskati.
Zvezdniki svetovnega slovesa so pogosto prijavljeni pod psevdonimom, da je njihov začasen dom najti na Vošnjakovi 1 nekje med 2. in 13. nadstropjem, pa je skrbno varovana skrivnost. Toda kljub vsemu se glas o kakšnem hitro razširi in tako se v recepcijo zgrnejo tudi oboževalci. Za kakšen razred najstnic je prišlo, ko se je izvedelo, da je v hotelu Lev mehiška glasbena skupina RBD, ki je, da bi se izognila srečanju s fani, v hotel vstopala in izstopala skozi casino, povečan obisk recepcije pa so zaznali tudi med bivanjem najslavnejše moške striptiz skupine Chippendales. Medtem ko je agencija za britanskega pevca Seala odredila stroga pravila in zahteve, v sobi med drugim šampanjec, ne penine, ter pladenj z več vrstami sadja, sira in arašidi, pa je Seal kar sam prišel na zajtrk in bil pri tem videti ves srečen, ker ga nihče ni prepoznal. Tudi slavni italijanski dirigent Riccardo Muti se je brez zadržkov sam odpravljal iz hotela.
Zagata s sobo 419
Med najzanimivejšimi kapricami slavnih in bogatih pa Marijana Kuhelj, zaposlena v prodaji, navaja ameriškega pevca Lennyja Kravitza. »Naročil si je vodo Evian v 1,5-litrskih steklenicah, ki je v tistem času nismo imeli na zalogi, tako da smo jo naročili posebej zanj, misleč, da pije samo vodo te znamke, naposled pa se je izkazalo, da jo uporablja za umivanje las. jegova rojakinja, prav tako pevka Macy Gray pa je poleg čipsa in steklenice navadne vode v sobi moral čakati tudi šopek svežega cvetja in vonj po vanilji.« Receptor Janko Pečnik našteva tudi manj slavne, a bolj stalne goste, med njimi profesorja za geografijo in prostorsko načrtovanje, en čas tudi svetovalca v Ljubljani in Beogradu dr. Jacka Fisherja. »V jugoslovanskih časih so nekatere tuje goste pogosto pričakali agenti obveščevalne službe in ti so enkrat v recepciji pričakali tudi Fisherja. Ko je stopil iz dvigala, jih je očitno prepoznal, in ko jim je v srbohrvaščini rekel: 'Hello, momci, očete sa mnom na doručak?', jih je tako presenetil, da so se takoj pobrali,« pripoveduje Pečnik. Spominja se tudi prigode z italijanskim gostom, ki je prišel plačat sobo, čeprav sploh ni bil prijavljen. »Prišel je za pult in rekel v angleščini z italijanskim naglasom, da bi rad plačal sobo 419. Pa rečem, kako pa to, če sploh niste prijavljeni? Naposled smo razvozlali, da je, ko je zvečer prišel v hotel in rekel: »Do you have a room for one night?«, torej ali imate sobo za eno noč, portir slišal four, one, nine in izročil ključ sobe 419,« pripoveduje.
Prikimava, da se je v vseh teh letih mnogo spremenilo predvsem zaradi napredka tehnologije in možnosti internetnih rezervacij pa tudi zahteve gostov so danes višje kot nekoč. Nekoč so pri njih pogosteje bivali tudi izseljenci ali njihovi potomci, ki so potem ob pomoči osebja izsledili daljne sorodnike in jih obiskali. V obdobju vključenosti v verigo InterContinental (pogodbo so podpisali leta 1995, odpovedali pa leta 2002 ) so v Levu pogosteje bivali tudi veleposlaniki z družinami, dokler jim niso našli primerne rezidence. »Danes vsi hitijo, celo turisti, ki so poleg stalnih Italijanov, Nemcev in Špancev zelo pisana druščina z vsega sveta, so precej nepotrpežljivi. Vsak ima kakšne posebne želje, kljub temu da določenih storitev čez praznike ali vikende, ko gostje povečini pridejo na počitnice, ni mogoče dobiti. Zgodi se tudi, da niti ne vedo, kje so rezervirali, in v dokaz molijo ekranček, ko pa jim hočeš izročiti zemljevid mesta, ga imajo že naloženega na pametnem telefonu,« našteva spremenjene razmere.
Kljub vsemu pa ne kaže pozabiti, da so košček v zgodovino hotela Lev (ki so ga nazadnje obnovili v letih 2009 in 2010 in je od leta 2012 v lasti skupine Union hoteli) primaknili tudi predstavniki baby boom generacije iz Ljubljane, ki so tu preplesali marsikatero pustno soboto in mnogokrat nazdravljali novemu letu. Kateremu, pa kaže pogledati kar v družinski album. •
