Tiskane izdaje
Waldorf-Astoria je eden najbolj ikoničnih in legendarnih hotelov ne le v New Yorku, ampak tudi na svetu. V svoji 85-letni zgodovini na zdajšnjem naslovu, vogalu Park Avenue in Lexington Avenue, med 49. in 50. ulico, je gostil najbolj slavne in bogate Zemljane.
Gostil je predsednike, člane kraljevih družin, verske voditelje in seveda zvezdnike vseh zvrsti popularne kulture, tako da je naposled še sam postal filmski zvezdnik. Začenši s povojnim filmom Week-end at the Waldorf (Vikend v Waldorfu) z Ginger Rogers v glavni vlogi (1945) pa tudi s poznejšimi uspešnicami na velikem platnu in malih ekranih, kot so Vonj po ženski (1992), Zgodilo se je na Manhattnu (2002), Gospod in gospa Smith (2005), Seks v mestu ... Poleg tega premore še nekaj resnične mistike: iz njegove kleti pa do bližnje slavne postaje Grand Central se razteza skrivni tunel, ki ga je samo enkrat uporabil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt.
Hotel s podpisom arhitekturnega biroja Schultze & Weaver je bil dolgo sinonim za eleganco in naprednost, ki se ga je prijel že ob odprtju leta 1931, saj je bil tedaj največji, najvišji in najdražji hotel, kar so jih zgradili. Ponašal se je z 2200 sobami in 47 nadstropji, stroški njegove gradnje v veliki gospodarski krizi pa so dosegli vrtoglavih 40 milijonov dolarjev. Bil je biser moderne dobe z elektriko, telefoni in kopalnicami skoraj v vsaki sobi ter javnimi prostori, ki so dajali vtis palače, še danes pa se hvalijo, da so bili prvi hotel na svetu, v katerem so se domislili 24-urne sobne strežbe. Med prvimi, če ne prvi, pa naj bi uvedli tudi vesele urice na strehi. Tako kot na mnogih drugih hotelskih naslovih so se tudi na tem v zgodovino zapisali s svojimi jedmi: jajci benedict, teletino oscar, solato waldorf in prelivom thousand island.
Ena mestna znamenitost manj
Pred dnevi so se iz hotela s 1413 enotami odjavili zadnji gostje, naslednji se bodo lahko znova vrnili čez dve do tri leta, ko bo po napovedih končana njegova prenova. »Začasno zaprtje hotela za Newyorčane pomeni eno mestno znamenitost manj, zato bo treba za gala večerje in dogodke, ki so napolnjevali tamkajšnjo plesno dvorano iz večera v večer, najti nov dom,« so zaprtje pospremili v New York Timesu. Po njihovem poročanju bo Waldorf-Astoria poslej manjši hotel z več apartmaji. V tako imenovanih stolpih (Towers), kjer so imeli urejene apartmaje oziroma stanovanja večletni stanovalci vse od odprtja hotela leta 1931, naj bi uredili kondominije. Koliko, še ni znano, prav tako ne, kolikšna bo njihova cena. Tudi načrti za prenovo še niso dokončno izoblikovani, toda predstavnik lastnikov hotela, kitajske družbe Anbang Insurance Group, je zagotovil, da bodo javni prostori v slogu art decoja obnovljeni. Pristojna konservatorska komisija pa da bo določila, kaj od historične notranje opreme je treba ohraniti. Med najbolj prepoznavnimi elementi sta znamenita ura s pomanjšanim Kipom svobode v hotelskem lobiju ter klavir Steinway slavnega ameriškega glasbenika Cola Porterja.
Kitajska družba Anbang Insurance Group, ki naj bi bila povezana s pekinškimi vodstvenimi elitami, je hotel kupila pred tremi leti za 1,95 milijarde dolarjev od družbe Hilton Worldwide Holdings, s katero je podpisala še pogodbo o upravljanju hotela za naslednjih sto let. To je bil do tedaj paradni konj luksuzne verige Waldorf-Astoria Hotels and Resorts, ki so jo ustvarili leta 2007 in se med drugim ponaša še s hoteli v Amsterdamu, Pekingu, Dubaju, Jeruzalemu in Šanghaju, v njem pa je kar 51 let sprejemal in pozdravljal goste 71-letni vratar maroških korenin Jalali »Jim E.« Elidrissi. Kot je povedal za CNN, se spominja windsorskega vojvode in vojvodinje Wallis Simpson, ki sta bivala v kraljevem apartmaju 42R v 42. nadstropju, pa tudi, kako so leta 1976 gostili kraljico Elizabeto II. in princa Filipa ter kako je kraljica pozdravljala množice na Park Avenue, preden je šla nakupovat v prestižno veleblagovnico Bloomingdale's. Spominja se pevca in igralca Franka Sinatre, ki je živel v 25. nadstropju s tedanjo ženo, igralko Mio Farrow, ter se pozneje preselil v 33. nadstropje, v apartma legendarnega glasbenika Cola Porterja. Ali pa trenutka, ko se je pojavil John Lennon z dolgimi svetlimi lasmi. Elidrissi ga je pospremil do njegove mize v veliki plesni dvorani, naslednji dan pa našel fotografijo njega in sebe v časopisu. Njemu najljubši slavni gost je bil Ronald Reagan, ki ga je srečal dvakrat – pred in po zmagi na predsedniških volitvah leta 1980. »Predsednik mi je po inavguraciji poslal podpisano fotografijo, in ko se je naslednjič pojavil v hotelu, me je vprašal: 'Jim, si še vedno tu?'« je novinarjem te dni zaupal Elidrissi, ki pripravlja knjigo spominov. Njemu najljubši »sobi« sta bila predsedniški apartma, kjer so bivali vsi ameriški predsedniki, od Herberta Hooverja naprej (vladal je v času gospodarske recesije med letoma 1929 in 1933), ter 35H, kjer se je papež Pavel VI. srečal s predsednikom Lyndonom B. Johnsonom leta 1965 med papeškim obiskom v ZDA.
Največ predsednikov in visokih političnih gostov Waldorf-Astorie je po pisanju New York Timesa nahranil glavni kuharski šef John Doherty, ki je bil na tem pomembnem položaju med letoma 1985 in 2009. Iz njegove kariere mu je ostala predvsem večerja za 3500 odvetnikov, ki so se ukvarjali s patentnim pravom. Zaradi pokvarjenega piščančjega mesa so se pokvarili tudi zelenjavni krožniki, ki so jih pripravili vnaprej. A to so ugotovili šele, ko so jih začeli segrevati. Vseh 3500 jih je naposled končalo v smeteh, a jim je v manj kot eni uri uspelo pripraviti nove. Doherty do hotela, kot je dejal, ne čuti čustvene navezanosti, a stavi na to plat hotelskih gostov. Upa, da jo bo med zaprtjem hotela lahko dodobra unovčil v svoji restavraciji na East 26th Street v bližini Madison Square Parka, saj bo stregel jedi iz kuharske knjige The Waldorf-Astoria Cookbook, ki jo je napisal z Johnom Harrissonom (knjiga je za skoraj 50 dolarjev na voljo tudi na e-bayu).
Male skrivnosti velikega hotela
Največ zanimivih zgodbic sta pred časom za revijo Condé Nast Traveler iz rokava stresli Jackie Carter in Jackie Collens, znani kot poznavalki luksuznih suit. Leta 2014 sta povedali, da je bilo od 1413 sob v stolpih (Towers) razporejenih 181 sob oziroma apartmajev med 27. in 42. nadstropjem, od teh pa 121 zgodovinsko zaznamovanih. Najbolj zaželen je bil predsedniški apartma, kjer je (začasno) bival vsak ameriški predsednik, od Herberta Hooverja dalje. Ta je kot tedaj že nekdanji predsednik tu živel med letoma 1932 in 1964, prav tako bivši predsednik Dwight Eisenhower med 1967 in 1969. Kot največji apartma je slovel apartma 33A, 400 kvadratnih metrov veliko stanovanje Cola Porterja – med drugim s petimi spalnicami in petimi kopalnicami, ki so ga običajno oddali za mesec dni, njegova cena pa se je začenjala pri 150.000 dolarjih. Porter je v njem živel 25 let in v tej »sobi« spesnil številne znane pesmi. Njegov klavir je (bil do nedavna) še vedno tam, kar je eden od razlogov, zakaj je bil ta apartma tako zelo priljubljen. Po Porterjevi smrti leta 1964 je apartma najel Frank Sinatra in tu živel z zadnjo ženo Barbaro (Marx) do svoje smrti leta 1988.
Apartma Elizabeth Taylor, denimo, se je po besedah Jackie Carter in Jackie Collens ponašal z največjo in najbolj imenitno kopalno kadjo, dovolj veliko za tri osebe. Blazine v veliki spalnici kraljevega apartmaja so bile oblikovane tako, da so spominjale na mopse vojvodinje windsorske, velika kopalnica slavnega ameriškega generala Douglasa MacArthurja pa je imela strop okrašen z ozvezdjem. Med najbolj nenavadnimi željami gostov je bil dvig straniščne školjke za centimeter. Toda čisto pravi začetki slavne zgodovine le niso bili tako mogočni. Prvotni hotel Waldorf-Astoria sta zgradila sorodnika družine Astor na vogalu Pete avenije in 33. ulice. Leta 1893 je bil zgrajen 13-nadstropni hotel, štiri leta pozneje pa nasproti njega še 17-nadstropni. Konec 20. let so parcelo prodali, na mestu porušenega hotela pa je zrasel Empire State Building, še ena od newyorških ikon artdekojevskega sloga. Drugi oziroma današnji Waldorf-Astoria je bil zgrajen mnogo bolj severno od prvega, čez tir, ki vodi do znamenite postaje Grand Central. Vrsto let je ohranil naziv najvišji in največji hotel na svetu ter bil objekt poželenja Conrada Hiltona od dne, ko so ga odprli. Tedaj si je na časopisno fotografijo napisal Najmogočnejši med vsemi in si jo v okvirju postavil na mizo. Petnajst let pozneje, oktobra 1949, ga je kupil za tri milijone dolarjev in tako je do leta 2014 sodil v niz hotelov in nepremičnin družbe, ki nosi njegovo ime. Marsikaj je zgodovina, za več kot tisoč zaposlenih pa (za) zdaj tudi služba na tem imenitnem naslovu, so zapisali v New York Postu.
