Oba sta dolgonoga velikana, najhitrejša Zemljana. Eden v vodi, drugi na kopnem, eden v bazenu, drugi na atletski stezi. In oba sta z olimpijskimi igrami ustvarila poseben odnos. Na najprestižnejšem športnem tekmovanju se jima je klanjal ves športni svet.
... budilka, zgodnje vstajanje, zajtrk, trening, kosilo, počitek, trening, večerja, spanje ... Naslednji dan se zgodba ponovi. In se brez premora ponavlja vsak teden, mesec, leto. Stopnjuje se v obdobje odrekanj in garaškega dela. Zanj se je po pekinških igrah pred štirimi leti, na katerih je osvojil rekordnih osem zlatih kolajn, še zadnjič odločil Michael Phelps. London 2012 je bil cilj, ki mu je zadnje poldrugo leto strogo in disciplinirano sledil. Trud je poplačal s štirimi zlatimi in dvema srebrnima odličjema.
Olimpijsko bero je povečal na rekordnih 22 kolajn, od teh 18 zlatih, s katerimi se je zapisal v zgodovino kot najuspešnejši športnik vseh časov. Osvojil jih je na 51 tekmah, na katerih je preplaval 9,9 kilometra. Njegov kompas je bil vselej trener Bob Bowman, ki je že na začetku sodelovanja v komaj 11-letnemu hiperaktivnemu fantu ločenih staršev prepoznal velik talent.
Skozi leta sta oblikovala trden odnos, čeprav sta se večkrat tudi zasitila drug drugega, se sporekla in vpila drug čez drugega. Bil mu je trener, oče, poslovni partner in prijatelj. »Brez njega ne bi nikoli dosegel vsega tega, kar sem. Izjemno ga imam rad in neskončno sem mu hvaležen, ker je skrbel zame in me prenašal vseh 15 let,« se je v ganljivem govoru zahvalil svojemu trenerju, s katerim sta tlakovala uspešno pot.
»Dosegel sem prav vse, kar sem si zadal. Če športnik začuti kaj takega, nima razloga za nova dokazovanja. Čas je za novo poglavje, druge stvari,« se je 27-letnemu mladeniču iz Baltimora razlegel nasmešek na obrazu. »Z zmago v štafeti 4x100 m mešano, poslednji preizkušnji v karieri, sem postavil češnjo na vrh torte. Poslavljam se z izjemno kariero. Potovanje je bilo fantastično in ne bi mogel biti srečnejši, kakor sem,« je razmišljal ob slovesu od bazenov.
Obljubil si je, da pri tridesetih letih ne bo več tekmoval. V Riu, ki bo gostil prihodnje igre, bi imel leto več. Potem ko je premaknil meje in svojim naslednikom zapustil zahtevno nalogo, je napočil čas za okušanje življenja navadnega smrtnika, tistega, ki ga prej ni poznal. »Zaradi plavanja sem obiskal skorajda vse predele sveta, vendar nikoli nisem imel priložnosti, da jih raziščem,« je poudaril, kako je živel v milnem mehurčku, saj je na poteh videl le hotelske sobe in bazene. Zato se prav posebno veseli sproščenih popotniških izzivov v vlogi pravega turista.
Rad se bo kdaj odpravil tudi na plažo, ki se ji je zaradi nasičenosti z vodo izogibal. »Če sem iskren, se pri prehodu v drugo obdobje ne znajdem najbolje. Ne vem, kje naj začnem, zato bom stopal korak za korakom. Ko si bom kaj zaželel, bom to tudi storil,« je razpredal Phelps, ki se je prvi dan po športni upokojitvi, ko bi se lahko naspal, prebudil ob 6. uri.
»Želel bi si spati dlje. A zadnjih dvajset let sem se zbujal zelo zgodaj. Rad bi spremenil svoj urnik,« je predstavil eno od nalog, ki bodo spremenile njegove navade. Poslej se mu ne bo treba zadrževati, ko si bo zaželel kozarec piva, ne bo več v dilemi ob vabilih prijateljev v nočne klube, pozornost pa bo od bazenov v celoti preusmeril k svojemu dekletu. »Sem človek, ki si v življenju ves čas zastavlja cilje.
Prepričan sem, da tudi zunaj bazena lahko najdem takšne, ki me bodo navduševali in motivirali,« se veseli novega izziva. Ko so ga vprašali, ali je prepričan, da si ne bo že kmalu premislil in se vrnil na štartni kamen, tako kot se je nazadnje plavalni velikan Ian Thorpe, pa je odločno zanikal, da je potegnil črto za vekomaj. Profesionalnega plavalnega obdobja je zanj zagotovo in nedvomno konec.
Njegov leto dni mlajši kolega z atletskih stez Usain Bolt o tem, da bi tekaške copate obesil na klin, ne razmišlja. V svojem statusu najhitrejšega na svetu uživa. »Dokler ne bom imel obeh zmag, ne morem reči, da sem najboljši na svetu,« je dejal po londonski zmagi v teku na 100 m in pred nastopom na 200-metrski razdalji. Na OI v London je prišel negotov.
Sezona je bila glede na njegova merila zelo skromna, imel je nekaj težav pri treningu moči, za nameček je na jamajških kvalifikacijah izgubil obe preizkušnji proti Yohanu Blaku in se poškodoval. »V preteklosti sem pogosto poudaril, da so največja tekmovanja moja. Zame je to vse posel. Osredotočim se na svoj trenutek in svetovni javnosti pokažem, da sem pač najboljši,« je samozavestno razmišljal šprinter. Njegove besede, za katerimi se skriva ogromno pretečenega znoja, zvenijo tako lahkotno in preprosto. Bolt daje vtis, kot da je biti olimpijski prvak enostavno.
Enostaven je videti tudi njegov tek, pred katerim se z različnimi gestami predstavi občinstvu na štadionu. »Veliko navijačev pride, da bi videli, kaj bom storil danes in kaj jutri. Tako jih zabavam, sebe pa polnim z energijo, potrebno za šprint,« je odgovoril kritikom, ki so se zmrdovali nad njegovim pačenjem pred kamerami. Zvezdnik, ki na leto zasluži 20 milijonov dolarjev, čuti dolžnost do navijačev. Zlato kolajno so mu prireditelji nadeli okrog vratu na 50. obletnico jamajške osamosvojitve.
»Jamajčanom sem želel podariti lepo darilo. Ob prazniku je zaigrala himna, s katero mi je uspelo cilj uresničiti,« se je veselil Bolt, »jamajška strela«, kakor mu pravijo zaradi priimka (bolt v angleščini pomeni strela, blisk). Samosvoj zvezdnik, ki v prostem času rad zahaja v nočne klube tudi zaradi svoje vloge didžeja, je pred londonsko ubranitvijo naslova olimpijskega prvaka iz Pekinga priznal, da je moč črpal tudi iz obrokov hitre prehrane, ki jih je zaužil, preden je stopil v štartni blok.
»Bilo je zdravo, zato me prosim ne obsojajte,« je morebitne nergače, ki bi mu lahko očitali škodljivo življenje, opozoril, da je ta odmerek hitre prehrane potreboval. Čeprav s tovrstnim jedilnikom ni vzor mladim športnikom, ki jih navdihuje s premikanjem mej, mu je za omembo hvaležen ameriški proizvajalec hitre hrane. Kljub temu pa je veliko naredil za atletiko, kraljico vseh panog, saj je s svojo pojavnostjo šampiona in zabavljača šport dobil podobo, ki je zasenčila številne dopinške škandale preteklosti.
Phelps je postavil trdne temelje, ki jih bo težko premakniti, in se poslovil na vrhuncu. Postavlja pa se vprašanje, do kod bo meje še lahko premikal Bolt ...