Nova mestna ikona

Filharmonija na Labi (Elbphilharmonie) v Hamburgu dobiva končno podobo.

Objavljeno
16. julij 2015 17.04
Smilja Štravs, Kult
Smilja Štravs, Kult

Gradbena dela pri Filharmoniji na Labi napredujejo, odprtje je napovedano za 11. januar 2017, sporoča Elbphilharmonie na uradni spletni strani, kjer je podrobno zapisano, kakšno je trenutno stanje del na največjem evropskem gradbenem projektu zadnjih let. Po številnih zapletih pri gradnji, zlasti seveda finančnih, je nekdanji župan Hamburga Olaf Scholz povedal, da je napredek pri gradnji zdaj stabilen in dela potekajo po dogovoru, zato je lažje napovedati datum odprtja koncertne dvorane skupaj s stanovanji in pisarnami – uradni prevzem objekta je predviden za 31. oktober 2016, medtem ko bo slovesno odprtje tri mesece kasneje. Mestne oblasti se nadejajo, da bo Filharmonija na Labi nova mestna ikona in bo v Hamburg pritegnila številne turiste, ki bodo v mesto pripotovali predvsem zato, da vidijo to zgradbo, s katero želi nekdanja industrijska ikona postati mednarodna kulturna prestolnica. Pričakovanja so utemeljena, saj filharmonija že zdaj, ko je še v gradnji, v mesto vabi obiskovalce – lani so našteli okrog 30.000 turistov, ki so v Hamburg prispeli predvsem zato, da bi videli, kako napreduje gradnja ene najbolj kontroverznih zgradb zadnjega desetletja v Evropi.

Filharmonijo v pristanišču reke Labe, ki je dobila vzdevek Elphi, je na starem skladišču zasnoval arhitekturni biro Herzog & de Meuron iz Basla. Švicarska arhitekta Jacques Herzog in Pierre de Meuron sta ustvarila nekaj prestižnih objektov. Eden od njih je londonska galerija sodobne umetnosti Tate Modern, kjer sta arhitekta tako kot v Hamburgu združila stari objekt z novim. Odsluženo elektrarno Bankside Power Station sta spremenila v nov, sodoben dom za galerijo in pri tem ohranila prvotni značaj stavbe, bistveno pa je bilo, da sta ohranila 90-metrski dimnik, simbol stavbe, ki spada med pomembno industrijsko dediščino. Herzog in de Meuron sta prvaka v povezovanju starih objektov in nove arhitekture, kar sta nazadnje predstavila v okviru projekta novega razstavišča umetnosti Fondazione Prada v Milanu. Pravita namreč, da je bilo v zadnjih letih zgrajenih preveč objektov, katerih osrednje vodilo je bilo poveličevanje sodobne arhitekture in kreiranje arhitekturnega zvezdništva.

V Hamburgu smo priča še enemu v vrsti odličnih primerov prestrukturiranja industrijske dediščine, kar je zadnja leta v Evropi zelo moderno. Še zlasti so tej logiki naklonjena pristaniška in druga velika industrijska mesta, ki razpolagajo z velikim potencialom mrtvega kapitala v obliki starih odsluženih stavb. Pri Filharmoniji na Labi sta arhitekta posrečeno ohranila spodnji, opečnati del zgradbe, ki predstavlja del nekdanjih pristaniških skladišč, medtem ko je zgornji del poslopja precej bolj spektakularen primer sodobne arhitekture, kot je običajno za takšna oživljanja, tudi tista iz njunega portfelja. Zdaj ko stavba dobiva končno podobo, vizija srebrnega kristala na opečnem podstavku ni več videti tako futuristična in prepotentna, kot se je zdelo na podlagi računalniškega izrisa. V hamburškem primeru sta švicarska mojstra poskušala ustvariti zanimiv učinek med monolitno staro stavbo opečnatega skladišča in njeno nadgradnjo, oblečeno v nekakšen »nebesni« srebrn plašč z nesimetrično pokritimi in odkritimi okenskimi odprtinami. Proti vrhu se srebrni plašč zaključi s streho, odrezano v obliki valov, kar je tudi že mogoče videti.

Nova Filharmonija na Labi je projekt hibridne narave, tako arhitekturno kot vsebinsko. Medtem ko je spodnji oziroma osrednji del objekta na zunaj prepoznaven po fasadi iz tradicionalne rdeče opeke, v njem je osrednja koncertna dvorana, pa zgornji, višji del objekta, definira nenavadna steklena fasada, za katero se skriva hotel. To je 110 metrov visoka, prosojna steklena struktura v obliki šotora, ki stoji na temnejši stavbi iz klasične rdeče opeke. Poleg filharmonične dvorane bodo v njej še razkošen hotel, konferenčni center, stanovanja, velnes center, restavracije, nočni klubi in parkirišča. Veliki avditorij v stavbi ima 2150 sedežev, manjša dvorana 550 sedežev. V zgornjem delu bodo hotelske sobe, ločnica med opečnim in steklenim delom pa bo na višini 37 metrov, kjer bo javno dostopna terasa, ki bo tudi razgledna točka nad mestom. Pravijo, da je nova hamburška filharmonija po lepoti in nenavadnosti resna konkurenca sydneyjski operi.

Sanacija zunanjega plašča fasade iz tradicionalne rdeče opeke nekdanjega skladišča je končana, prav tako gradnja steklenega dela fasade. Novembra prihodnje leto bodo odprli 4000 kvadratnih metrov veliko teraso, nekakšen dvignjen trg na višini 37 metrov, s katerega bo lep razgled na mesto in pristanišče ter bo dostopen širši javnosti. S tem želi Hamburg meščanom omogočiti, da še pred uradnim odprtjem, ko bo gneča veliko večja, izkoristijo priložnost, da pobliže spoznajo novi simbol svojega mesta. Potem ko so sredi avgusta 2014 zgradili vodotesno ostrešje, se premika tudi pri gradnji notranjih prostorov. V veliki dvorani so končali strop in nanj montirali reflektorje, ki skupaj tehtajo kar 50 ton.

Dvorana je toliko zgrajena, da se končno lahko vidi njena izjemna arhitektura, ki je bila doslej razvidna le na računalniških izrisih biroja Herzog & de Meuron, saj je fluidni organski ovoj dvorane doslej zakrival gradbeni oder, ki so ga potrebovali za montažo reflektorjev. Poleg tega je tudi opaziti, za kakšno dimenzijo prostora gre. Bela opna, ki ovija osrednjo koncertno dvorano, je sestavljena iz 10.000 plošč. Ascan Mergenthaler, odgovorni projektant biroja Herzog & de Meuron, je povedal, da se že da čutiti načrtovano intimnost velike dvorane – bližino med orkestrom in poslušalci, kar je bila glavna želja arhitektov ob načrtovanju. Tekstura bele opne z živostjo še dodatno poudari skulpturni značaj notranjosti koncertne dvorane. V dvorani, ki predstavlja središče Filharmonije, je predvidenih 2100 sedežev, orkester z dirigentom je postavljen na sredino prostora, medtem ko poslušalci sedijo po terasah okrog njega kot v amfiteatru, tudi orkestru za hrbtom.

Koncertno dvorano bi po prvotnih načrtih morali odpreti leta 2010, datum odprtja pa so morali že večkrat preložiti. Razlog za tolikšno zaostajanje z deli je seveda predvsem finančen, saj je prvotno 77 milijonov vredna investicija narasla na več kot desetkratno vrednost tega zneska – približno 800 milijonov evrov. S to investicijo so povezane tudi ambicije mesta, saj projekt Filharmonije na Labi predstavlja krono, tako po pomenu kot poziciji, v veliko večjem projektu gradnje poslovno-stanovanjskega središča, imenovanega Hafen City.

To je največji gradbeni projekt v Evropi v zadnjih letih, za katerega se predvideva, da bo mestu prinesel okrog 45.000 novih delovnih mest. Primer, po katerem se je zgledovala hamburška mestna vlada, je londonski Docklands, pristaniško območje ob Temzi v vzhodnem Londonu, ki se je v zadnjih tridesetih letih razvilo v pomembno poslovno središče in priljubljeno sodobno bivanjsko sosesko. Direktor Filharmonije na Labi Christoph Lieben-Seutter pa namerava omogočiti, da bo nova koncertna dvorana v hamburškem pristanišču dostopna vsakomur. »Vstopnico za filharmonijo si bo lahko privoščil vsak. Samo zato, ker bomo dobili sodobno filharmonijo, cene ne bodo poskočile,« je napovedal v intervjuju za časnika Hamburger Abendblatt in Die Welt.