Družbi kultnih kosov slovenskih oblikovalcev se je te dni – kot letošnja nagrajenka v kategoriji Brezčasni na Mesecu oblikovanja – pridružila še otroška posteljica Nataša. Tudi ta se je rodila v zlatih časih slovenskega oblikovanja, že davnega leta 1974 v majhni Tovarni lesne galanterije v Rimskih Toplicah, in bila vse do propada tovarne prodajna uspešnica. Njena avtorica Biba Bertok, med drugim sonagrajenka Prešernovega sklada leta 1981 (za serijsko pohištvo Manta in Aba), je bila za to svojo oblikovalsko rešitev, takrat še kot prototip na sejmu v Beogradu, nagrajena že leta 1973 z jugoslovansko diplomo za kosovno pohištvo. Sledili sta častna pohvala na BIO 6 leta 1975 ter zlata medalja na BIO 7 leta 1977.
Nataša je postavila nova merila v oblikovanju otroškega pohištva in prekinila dotedanjo tradicijo kolonialnega stila oziroma umetelno okrašenih posteljic. Nastala je z mislijo na majhna stanovanja z veliko člani. »Želela sem zasnovati posteljico izčiščenih oblik, ki bi jo otrok lahko uporabljal čim dlje, zato sem oblikovala takšno, pri kateri je mogoče prilagajati višino ležišča. Posteljica z ležiščem na najvišji ravni je bila primerna že za novorojenčka, torej ni bilo treba kupiti zibke, dno na najnižji ravni pa jo je spremenilo (tudi) v stajico,« razkriva avtorica. Novosti so bile tudi v tem, da jo je bilo mogoče zlahka prestavljati iz sobe v sobo, saj je imela na eni strani kolesca, na drugi pa noge za večjo stabilnost, pri vzglavju in nogah pa je imela namesto stranic napeto tkanino. Pri tem otroškem kosu pohištva se ji je zdel zelo pomemben občutek topline in hkrati zaščite.
»A morate vedeti, da je bilo za takšno oblikovalsko rešitev potrebnega veliko improviziranja, saj so bili čas in razmere popolnoma drugačni, kot so danes. Upoštevati je bilo treba tudi zmogljivost proizvodnje, a so fantje prisluhnili željam in mislim, da se nam je na koncu kar posrečilo,« se spominja oblikovalka, ki je v svoji karieri zasnovala več kot sedemdeset kosov pohištva, večino serijskega.
Posteljico so izdelovali v beli in rdeči različici, obstajala pa je tudi bela z raznobarvnim blagom. Kaj pa ime? »Pogosto me sprašujejo, ali imam hčerko. Imam, a ni Nataša, jim odgovarjam,« še doda v smehu. Ne ve natanko, od kod se je ime vzelo, najverjetneje je bil predlog iz komercialnega oddelka, pravi, pa tudi uporabnost in detajle posteljice Nataša so pri Bertokovih raziskovali šele vnuki. •