Pametna vrtna stena

Matej Colja, up industrijskega oblikovanja, in njegov Gardenwall.

Objavljeno
04. oktober 2012 16.24
Maja Prijatelj, Panorama
Maja Prijatelj, Panorama

Med številnimi oblikovalskimi koncepti in le redkimi končnimi izdelki osrednje razstave 23. bienala oblikovanja, ki bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ogled do 11. novembra, je našo pozornost najbolj pritegnila vrtna stena, ki jo je izdelal absolvent industrijskega oblikovanja Matej Colja pod mentorstvom profesorja Vladimirja Pezdirca z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.

Triindvajsetletni Kraševec projekt razvija že dve leti. Prvi koncept je naredil v okviru fakultete za natečaj podjetja Electrolux, na katerega se je nameraval tudi prijaviti, vendar mu jo je zagodla internetna povezava in je rok zamudil.

Samokritičen do svojega dela in prepričan, da ga lahko še izboljša, je v zadnjih štirih mesecih spremenil obliko stene, ji dodal nove funkcije in jo prijavil na natečaj za eno najpomembnejših mednarodnih oblikovalskih nagrad iF design talents award, ki je namenjena zlasti konceptualnim idejam mladih neuveljavljenih oblikovalcev. Med 11.500 prijavljenimi projekti je maja letos z vrtno steno zasedel peto mesto.

Gardenwall, kakor je Matej poimenoval projekt, je pokončni rastlinjak, ki se ga lahko vgradi v zunanje stene stanovanj, namesto običajnih fasadnih elementov, ali uporabi kot predelno steno, v kateri pridelujemo vrtnine. Njegov glavni namen je lastna pridelava hrane v večjih mestih, kjer prebivalci nimajo dovolj prostora za vrt, ali hladnejših podnebnih tipih, kjer so slabe razmere za gojenje zelenjave na prostem. Posamezniki z lastno pridelavo hrane zmanjšajo odvisnost od nakupovanja, z obdelovanjem vrtička se sprostijo in so bolj zadovoljni, ko si postrežejo hrano, ki so jo pridelali sami.

Tradicionalne lastnosti in blaginje vrtičkarstva je Matej v vrtni steni združil s sodobnimi tehnologijami. Zelenjavo v koritih z zemljo lahko pridelujemo v naravnih razmerah, kakršne so zunaj, ali pa mikroklimatske razmere vsakega razdelka prilagodimo rastnim potrebam posameznih zelenjavnih vrst. Delovanje celotnega modula, tudi zalivanje in prezračevanje, upravljamo prek mobilnega telefona.

Dodatek k elementu je majhna kamera, ki nenehno skenira celoten modul in si zapomni lokacijo določenega sadeža. S posebno tehnologijo v njem izmeri gostoto, količino vode, kislost, sladkost ... Ko odpremo vrata stene, se kamera premakne na položaj najbolj zrelega sadeža in ga osvetli. Ko ga odstranimo, se svetilka premakne in posveti na naslednjega najbolj zrelega.

»Pametno« je tudi steklo vrtne stene. Fotovoltaične celice ob izpostavljenosti sončni svetlobi proizvajajo električno energijo, ki jo lahko porabimo v stanovanju, ter hkrati zasenčujejo ali dodatno osvetljujejo rastline. Stena je odličen izolacijski element, rastline v njej pa čistijo zrak v stanovanju.

Model, razstavljen na Fužinskem gradu, je sicer iz pleksi stekla, ima pa že vgrajen mehanizem za avtomatsko zalivanje in prezračevanje. Matej zanj išče primernega proizvajalca, kakor tudi za druge prototipe, ki jih je doslej izdelal. Če mu to ni uspelo s prototipom magnetnih posodic za začimbe, za katere je na natečaju Gorenje Simplicity za pametne gospodinjske naprave pred dvema letoma dobil tretjo nagrado, mu bo morda s prototipoma sedežne garniture in prilagodljive otroške sobe, ki sta že v izdelavi in bosta predstavljena na prihajajočem pohištvenem sejmu Ambient.

Perspektivni mladi oblikovalec – naziv so mu podelili na lanskem Mesecu oblikovanja – pravi, da nenehno razmišlja o novih oblikovalskih idejah in izboljšavah obstoječih rešitev. Tudi med najinim pogovorom je s prsti tipal podnožje stola, v katerem je »zaznal določene nepravilnosti«, prizna v smehu. »Izdelek mora biti predvsem uporaben, nato lep, vse drugo je v ozadju.«

Ustvarjati želi na več področjih industrijskega oblikovanja, o čemer govorijo tudi tridimenzionalne vizualizacije iz domala vseh oblikovalskih kategorij na njegovi spletni strani. Oblike intuitivno črpa iz narave, vendar pri izdelavi prototipov rad uporablja moderne tehnologije. »Mizo z ravno ploščo in robovi zna oblikovati vsak mizar.« Konceptualno mu je najbliže elegantno italijansko oblikovanje, saj se mu zdi nesmiselno za izdelek porabiti več materiala, kot je treba.

Po dokončanju prototipa vrtne stene se je posvetil inženirstvu, ki mu je prav tako blizu, saj se je zaradi ljubezni do risanja avtomobilov odločil za vpis v srednjo tehniško gimnazijo v Novi Gorici. V prostem času je močno vpet v družinsko dejavnost, vinogradništvo in vinarstvo, kjer je nedavno uporabil svoje strojniško znanje. Izboljšal je namreč stroj za obiranje grozdja, tako da grozdja ne le potrga, ampak prebere samo zrele jagode in izloči nečistoče.

Bo naslednji projekt izdelava takšne ograje okoli vinograda, da se skoznjo ne bodo mogli pririniti divji prašiči, ki so letos v eni noči popolnoma opustošili enega od družinskih vinogradov? ga vprašamo bolj za šalo. »Tako nekako,« se zasmeji.

Da je Matej eden najboljših študentov svoje generacije, potrdi tudi profesor Vladimir Pezdirc, čigar seminar industrijskega oblikovanja Matej obiskuje od drugega letnika. »Je deloven in hiter na vseh področjih, motor, ki dela 24 ur na dan.« Zato ne dvomi, da mu bo uspelo.