Tiskane izdaje
Benečani so najbolj južni otok v Jonskem morju poimenovali Fior di Levante ali roža vzhoda. Zakintos si je slavospeve prislužil z rajskimi plažami in za grške otoke nenavadno bujnim rastjem. Zvezda ne le otoka, temveč celotne Grčije pa je postal majhen zaliv ob rajsko modrem morju, kjer je svojo pot pred tridesetimi leti končala piratska ladja.
Grčija v okviru svojih meja skriva med 1200 in 6000 otoki, odvisno, kako so postavljeni minimalni kriteriji, kaj še ustreza definiciji otoka. Naseljenih jih je nekaj manj kot 200, nekateri stalno, nekateri pa le v času turistične sezone. Največje in najbolj obiskane otoke lahko v grobem razdelimo v dve skupini: nekoliko manj obljudene bisere, kjer lahko spoznate pristni grški način življenja in v miru uživate v lepotah izjemne narave, in na otoke, ki so se zaradi navala tujcev spremenili v velikanske diskoteke, kjer je življenje sedem dni na teden videti kot zabava. Zakintos sodi v drugo skupino, horde angleških turistov pa se zgrinjajo na pivo Mythos, uzo in občudovat rajske plaže, ki jih na Zanteju, kot otoku pravijo domačini, prav res ne manjka. Med njimi izstopa Navagio Beach, majhen zaliv z belim peskom, obdan s turkizno vodo, kjer je nasedla piratska ladja in postala glavna turistična znamenitost Zakintosa.
Zgodbo o nastanku plaže Agios Giorgios, danes znane le še kot Navagio (grško za brodolom), bi lahko našli tudi v holivudski kriminalki. Ladjo, ki je svojo pot končala v piratskem zalivu, so leta 1937 zgradili na Škotskem in jo poimenovali Saint Bedan. S skoraj petdesetimi metri dolžine je imela naslednjih trideset let privez v Glasgowu, uporabljali so jo kot tovorno ladjo in jo nato prodali v Grčijo, kjer je menjala lastnike do leta 1975. Takrat jo je kupil ladjar iz Pireja Haris Kompotheklas, jo preimenoval v MV Panagiotis in začel uporabljati kot piratsko ladjo, s katero je tihotapil blago in občasno tudi ljudi v Grčijo in iz nje. Pojavljajo se različne letnice brodoloma, najpogosteje se omenja leto 1980. Za Kompotheklasa je policija sumila, da njegove ladje ne prevažajo le dovoljenega blaga, zato ga je imela pod nadzorom, s tem pa tudi ladjo Panagiotis. Tihotapil naj bi cigarete, vino in občasno tudi ženske iz Albanije v Grčijo, njegov cilj je bila Kefalonija. Zakaj se je zgodil brodolom, še danes ni jasno, najpogosteje se omenjata dve različici. Po eni naj bi policijska ladja zasledovala tihotapce v neurju in jih stisnila v zaliv pred plažo Agios Giorgios, kjer je ladja nasedla, razbitine pa ostale do danes. Po drugi, bolj filmski različici je Kompotheklasova ladja prevažala cigarete iz Albanije, a je bila ob tem prisiljena na krov vzeti še dva Italijana, kar kapitanu ni bilo pogodu. Sodeč po govoricah naj bi ju kapitan ugrabil in nedovoljeno blago zadržal zase, nato pa naletel na razburkano morje, po katerem se je njegova pot končala v zalivu. Ko je s posadko poizkušal rešiti tovor, ga je nekaj vseeno odplavilo in kasneje naplavilo v bližnjih vaseh. Za to je slišala policija in posadko s kapitanom vred aretirala, Italijana deportirala, zasežene cigarete pa prodala na dražbi in razveselila nikotinu zelo naklonjeno grško prebivalstvo, kjer posebej na otokih še vedno kadi dobršen del prebivalstva.
Pred nekaj leti je svojo plat zgodbe pojasnil še kapitan zloglasnega Panagiotisa, a je tudi njegova zgodba vsaj nekoliko sumljiva. Po besedah Charalambosa Kompothekras-Kotsorosa je ladja izplula iz pristanišča Argostoi na Kefaloniji 6. septembra 1980 in se napotila proti albanskemu Dürresu. Tam je prevzela dovoljeni tovor in se obrnila proti Zakintosu, kjer je na plaži svetega Jurija nasedla zaradi razburkanega morja in okvare motorja. Kapitan naj bi incident prijavil policiji, vendar le-tej ladje zaradi nedostopnosti plaže ni uspelo ustrezno zaščititi, zato so lokalne tolpe pokradle večino tovora in radijske opreme. Po kapitanovih besedah pa je policija že nekaj dni kasneje našla vse ukradene predmete in 29 ljudi aretirala, kapitan pa jo je odnesel brez kazni. Kasneje bi morali pirejski lastniki ladje poskrbeti, da s plaže odstranijo razbitine, a je družba bankrotirala in ladja MV Panagiotis je leta 1980 obležala na plaži sredi majhnega piratskega zaliva. Nobena zgodba ni potrjena, tudi kapitanove besede po pričevanjih lokalnih starešin ne držijo, a ravno to zgodbo o brodolomu dela še toliko bolj zanimivo.
Zaliv Navagio s kopnega ni dostopen, s treh strani je obdan z visokimi klifi, s četrte pa ga obliva morje. Naslednjih petnajst let so ladjo obiskovali le lokalni ribiči in redki turisti na Zakintosu, ob popularizaciji dopustovanja v Grčiji pa se je glas o nasedli piratski ladji sredi rajske plaže bliskovito razširil. Angleški turisti so Zakintos poleg popivanja obiskovali tudi zaradi odličnih krajev za skoke base, ki so v Angliji prepovedani. Najboljši klifi so prav nad zalivom Navagio in oblasti so adrenalina željne skakalce tolerirale do sredine 90. let, ko je angleški padalec prepozno odprl padalo in se smrtno ponesrečil na plaži. Danes so skoki base tudi na Zakintosu prepovedani, čeprav vsake toliko še vedno kdo poizkuša – ne nazadnje gre za enega najbolj razburljivih in ravno toliko nevarnih adrenalinskih športov.
Danes ladijsko razbitino večina turističnih spletnih strani uvršča na seznam petih najbolj zanimivih stvari v Grčiji, zagotovo je tudi med petimi najbolj fotografiranimi plažami v državi. V zadnjih letih je pri potovalnih blogerjih in navdušencih nad instagramom nasploh še posebej popularna razgledna točka na levi pečini nad razbitino, od koder nastajajo ob poti na Zakintos obvezni selfiji in občasne osladne fotografije. Pestro je tudi na plaži, saj večina izletov z ladjo na Zakintosu vključuje tudi obisk Navagia, kjer lahko obiskovalci (na lastno odgovornost) raziščejo trup razbitine. Vsak dan se v zalivu zasidra na desetine ladij, polnih turistov, prizori kopalcev v turkiznem morju, ki se drenjajo kot sardine v konzervi, pa so postali del grškega turističnega vsakdana. Razbitino si v miru lahko ogledate le izven glavne turistične sezone, ko v Grčiji tako ali tako postane precej bolj prijetno. Rajske plaže in holivudski prizori so zagotovilo za turistični uspeh; to so najprej spoznali na Tajskem, kjer je zaliv Phang Nga postal znan po Jamesu Bondu v filmu Mož z zlato pištolo, po njihovem zgledu pa so tudi Grki zaliv Navagio spremenili v kokoš, ki nese zlata jajca. •
