Tiskane izdaje
Diskretno in mirno je odšla na svojem domu v Parizu, le dan pred modno revijo kolekcije Chloe za prihodnjo pomlad. Poslednja želja je bila, da njena smrt ne sme vplivati na potek revije. Čeprav je Chloe že leta 1985 prodala Dunhillu, danes švicarskemu modnemu konglomeratu Richemont, in se kmalu zatem upokojila, je bila tako rekoč do konca tihi, a vplivni duh, ki je skrbel, da je znamka, sicer gospa s šestimi križi na hrbtu, navzven še vedno boemska mladostnica.
Gaby Aghion, ki je decembra lani prejela najvišje francosko državno odlikovanje, legijo časti, ni zamudila skoraj nobene modne revije Chloe. Če na kakšno ni prišla – zadnja leta je preživela na invalidskem vozičku –, je oblikovalcem telefonirala in jim brez zadržkov povedala, kaj meni o kolekciji, tako pohvalnega kakor kritičnega. Čeprav ni bila »prava« modna oblikovalka, je odločilno opredelila okus, odnos in duh, ki so bili ustvarjalno izhodišče vseh naslednjih kreativnih direktorjev Chloe, je dejala Hannah MacGibbon, ki je ta položaj zasedala v letih 2008–2011.
Aghionova je imela nos za obetavne oblikovalce, ki so znamko redno pomlajevali. Njena najdragocenejša najdba je bil mladi Karl Lagerfeld, ki je bil glavni kreativec skoraj 25 let in mu gre vsaj polovica zaslug za povzdignjenje slovesa Chloe na mednarodno raven. Bila je tudi prva modna oblikovalka, ki je v povojni Franciji, kjer so modne smernice določali mojstri visoke mode, v modo vnesla senzibilnost delovne ženske, piše New York Times. Njenih mehkih in ženstvenih oblačil iz kakovostnih materialov se je oprijelo ime luksuzni pret-a-porter.
Rodila se je v bogati družini francoskih Judov – oče je bil upravitelj tobačne tovarne – kot Gabrielle Hanoka leta 1921 v Aleksandriji, tedaj najbolj modnem mestu Bližnjega vzhoda. Obiskovala je francosko šolo, modo pa je vzljubila prek mame, ki je oblačila za vso družino dala šivati po fotografijah iz francoskih modnih revij. Z možem Raymondom Aghionom, ljubeznijo iz najstniških let, potomcem bogatih izvoznikov bombaža, ki pa je bil levičarsko usmerjen, sta po vojni emigrirala v Pariz, kjer sta se vključila v umetniško-intelektualno sceno na levem bregu Sene. Raymond je leta 1956 odprl galerijo, kjer je prodajal dela sodobnih umetnikov, Gaby jih je zbirala.
»Nekega dne sem možu rekla, da nočem več živeti od njegovega denarja,« je Aghionova dejala v pogovoru za kratki avtobiografski film. Prijatelji so ji dali dva tedna, preden jo bo minilo, toda vztrajala je. Kupila je bombažni poplin, tkanino v vezavi platna, iz katere so mojstri visoke mode izdelovali kroje, in šiviljam dala sešiti šest poletnih oblek, ki jih je bilo mogoče enostavno predelati. Kolekcijo in novo znamko je poimenovala Chloe po prijateljici Chloe Huymans, kar je bil odmik od običajev tistega obdobja, ko so oblikovalci znamke poimenovali po trgovinah, ki so jih prodajale. Vzorčne modele oblek, zloženih v kovčku, je do pariških butikov razvažala kar z mopedom.
Leta 1956, štiri leta po prvi kolekciji, je s poslovnim partnerjem Jacquesom Lenoirjem organizirala prvo modno revijo v Cafe de Flore na bulvarju Saint Germain, znanem zbirališču pariške levičarsko usmerjene inteligence. »Duh hiše je bil močno usmerjen proti levemu bregu Sene, ki je bil mnogo naprednejši od desnega,« je komentiral Karl Lagerfeld in s tem namignil na prvo kolekcijo pret-a-porterja najbolj znanega oblikovalca z desnega brega, Yvesa Saint Laurenta, iz leta 1966.
Modne revije Chloe so bile precejšnja improvizacija. »Dekleta so prišla in si nadela tiste obleke, ki so jim bile najbolj všeč – brez predhodnega pomerjanja,« se spominja Lagerfeld. »Oblačila so bila videti vsaj 20 let mlajša kot tista iz hiš visoke mode, inteligentnejša in z občutkom za humor,« piše Guardian. Nekaj desetletij pred časom je bila tudi Aghionova; drugi francoski modni oblikovalci (Sonia Rykiel, Dorothee Bis, Pierre Cardin in omenjeni Yves Saint Laurent) so prve kolekcije pret-a-porterja predstavili šele sredi šestdesetih oziroma na začetku sedemdesetih let.
Do leta 1959 je Aghionova za Chloe oblikovala sama, zatem je vpeljala za tisto obdobje povsem nov poslovni model, sodelovanje s samostojnimi modnimi oblikovalci, in Chloe preoblikovala v inkubator bodočih zvezd modnega oblikovanja. Po Gerardu Pipartu, ki je bil glavni oblikovalec do leta 1963, je Aghionova najela ekipo, v kateri so bili Tan Giudicelli, Michèle Rosier, Graziella Fontana in – plahi Karl Lagerfeld. Slednji je leta 1964 postal kreativni vodja Chloe in znamko vodil do leta 1983, leta 1992 pa se je vrnil še za en, petletni »mandat«.
Njegova ustvarjalnost je bila neustavljiva. Aghionova ga je spodbujala, naj pozabi na znanje, ki ga je dobil pri oblikovanju za hišo visoke mode Jeana Patouja, in sledi zahtevam sodobne ženske. Iz pogovorov, ki sta jih imela, ko ga je vozila domov, in opazovanj oblačil francoskih študentk je Lagerfeld ustvaril t. i. le flou, fluidne obleke iz šifona in svile, s katerimi je v začetku sedemdesetih let krog oboževalcev Chloe s francoske inteligence razširil v tujino.
Njene obleke so nosile Jackie Kennedy, Brigitte Bardot, Maria Callas in Grace Kelly. »Kaiser« modnega sveta, danes kreativni direktor kolekcij visoke mode pri Chanelu, oblikovalec kolekcije pret-a-porterja in krznenih izdelkov pri Fendiju ter kreativni vodja lastne modne hiše, je Aghionovo opisal kot osebnost, ki je francoskemu pret-a-porterju dala identiteto in vitalnost. Ona pa je ob neki priložnosti dejala, da je Lagerfeld tisti, ki je oblikoval pravo identiteto Chloe. »Fluidna, spreminjajoča se, lahna kot zrak so njegova oblačila izražala svobodo in sanje celotne generacije.«
Kolekcije Chloe so v šestdesetih letih zaznamovali grafični vzorci, v sedemdesetih hipijevske obleke iz šifona in osemdesetih nadrealistični motivi. Od zadnje tretjine 80. let so njene kreativne ekipe – z dvema izjemama, Švedom Paulom Melimom Anderssonom in Lagerfeldom – vodile same Britanke. V letih 1987–1992 je bila glavna Martine Sitbon, ki se je Chloe sprva pridružila kot del ekipe s Samy Chalon in Davidom Chaumontom.
Stella McCartney je nasledila Karla Lagerfelda leta 1997 in pri Chloe ostala do leta 2001 ter pustila pečat z motivi ananasa na kratkih majicah in kopalkah. Po njenem odhodu na čelo lastne znamke se je na položaj kreativne direktorice zavihtela Phoebe Philo, ki je službo pri znamki nastopila z McCartneyjevo, in Chloe ustoličila kot vodilno ime modernega vintagea (angl. high boho look). Po obdobju romantike je Hannah MacGibbon vpeljala tršo linijo z usnjenimi kratkimi hlačami.
Zdajšnja kreativna direktorica Claire Waight Keller je h Chloe prišla leta 2011, prej pa je poskrbela za pomladitev znamke Pringle of Scotland. Aghionova je »ženskam omogočila, da se počutijo udobno v svoji koži. Vseskozi je preoblikovala opredelitve ženstvenosti in nam dala misliti, kaj ta pomeni v sodobnem času,« se je Waight Kellerjeva poklonila pokojni ustanoviteljici Chloe.
Ob koncu lanskega leta se je šušljalo, da se namerava Richemont znebiti vseh oblačilnih znamk in utrditi položaj blagovnih znamk ur in nakita, a so si vodilni v podjetju februarja letos premislili in sporočili, da jih bodo obdržali. Podaljšali so mandat Waight Kellerjevi, ki jih je prepričala s torbico Baylee, »največjo Chloejino prodajno uspešnico zadnjih let«. Napovedali so nov parfum, okrepitev cenejše linije See by Chloe, nove prodajne koncepte, okrepitev navzočnosti v Kitajski in razširitev kolekcije nakita in obutve. Le kdo bo njihove odločitve komentiral zdaj?
