Poltovornjak, razkošje na visokih kolesih

Zgodba naj bi šla takole. Na začetku leta 1932 je besna žena nekega kmeta iz avstralskega mesta Geelong prijela za pisalo. V cerkev ne bo več hodila vsa smrdeča po pujsih, je pisala. »Zakaj za ljudi, kakršni smo mi, ne naredite avtomobila, s katerim bomo v nedeljo šli v cerkev in v ponedeljek z njim na trg peljali pujse?« je spraševala vodilne v avstralski podružnici podjetja Ford. Saj vendar morajo vedeti, da banka kreditira le nakup delovnega poltovornjaka, osebnega avtomobila pa ne. In ona res noče sedeti tam, kjer so se še prejšnji dan drenjali pujsi.

Pismo je pristalo na mizi izvršnega direktorja, od tam potovalo k nadzorniku proizvodnje in končalo v razvojnem oddelku, ki je štel enega samega moža. Ampak 22-letni Lewis Thornet Brandt je bil dovolj. »Šef, ti pujsi se bodo zdaj res razkošno prevažali po mestu Geelong,« je zadovoljno izjavil, ko se je domislil, kako okrepiti dotlej šibek spoj med kabino in zadnjim delom tovornjaka, da se ne bi prelomil, ko bi prtljažnik obremenili s težkim tovorom. Štirinajst dni zatem, ko je narisal načrte za tako imenovani manjši uporabniški avto, kakor ga imenujejo v Avstraliji, pick-up truck, kakor mu rečejo v Ameriki, ali nekakšen poltovornjak, kakor bi mu rekli pri nas, se je lotil izdelave dveh prototipov. Leta 1934 se je v poltovornjakih že vozilo prvih 500 kupcev.

Ampak ne, poltovornjak ni bila ideja, ki bi se nekomu porodila čez noč, kakor tudi vozilo v Ameriki ni nemudoma postalo kultno, čeprav se je iz začetnega luksuza kmalu spremenilo v nepogrešljiv del vsakdanjega življenja sprva ameriškega podeželja, potem pa tudi mest. V Teksasu je še danes kralj, saj tam pokupijo 15 odstotkov vseh ameriških poltovornjakov. Pa vendar je gospodarska kriza prizadela tudi njihov trg in kavbojski kadilak, kakor mu pravijo, ne gre več v promet, kakor je šel nekoč. Ker se je zrušil nepremičninski trg, so gradbinci gradili manj in obrtniki novih poltovornjakov niso kupovali. Ker so se cene bencina zvišale, so se težkim in pogoltnim avtomobilom odpovedali tisti, ki jih vozijo bolj za zabavo kot iz potrebe. Ker so eni najdražjih za vzdrževanje, so se umaknili tudi tisti, ki bi jim poltovornjaki sicer prišli prav, a zanje niso nujni. Nepremični so ostali le oni, ki si lahko privoščijo kakšno dražjo izvedbo, kot je na primer vojaškemu vozilu podoben Toyotin model Icon FJ45, katerega cene se začnejo tam nekje pri 120.000 dolarjih.

Kajti časi, ko so ljudje poltovornjake kupovali zgolj zato, da bi z njimi prevažali tovor, so minili že davno tega. Proizvajalci so se pod pritiskom znašli že v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so Američani začeli potovati po državi. Ljudem so morali ponuditi prevozno sredstvo, ki je imelo vse značilnosti klasičnega poltovornjaka in je bilo masivno, trdno in primerno za prevažanje tovora, obenem pa je moralo postati na pogled lepo, udobno, hitro in preprosto za vožnjo. Takšen poltovornjak, da so ga ljudje od ponedeljka do petka lahko uporabljali za delo, med vikendom pa za zabavo. Tako so zadnji del prekrili s poceni cilindrom, pod katerim je bilo za silo mogoče prespati ali podenj spraviti opremo za kampiranje v naravi. Ali pa so na zadnji del naložili drsno kabino, v kateri je na izletu družina lahko udobno prenočevala. Leta 1972, malo preden je nastopila kriza na trgu goriv, so različne predelave poltovornjakov predstavljale kar 95 vseh tako imenovanih avtomobilov za preživljanje prostega časa, zato ni presenetljivo, da so takrat pri njihovem nakupu prvič začele sodelovati tudi ženske.

Bodo izbrali poltovornjak Dodge? Podjetje je leta 1928 kupil Chrysler in mu med prvo krizo, ki je prizadela proizvajalce poltovornjakov, omogočil preživetje. Velika ameriška depresija, ki je ljudi postavila na cesto in v dolge vrste pred javnimi kuhinjami, je trg prizadela tako, da so leta 1932 izdelali polovico poltovornjakov manj kakor leto poprej. Podobno je bilo konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki veljajo za temno obdobje v zgodovini modernih poltovornjakov. Leta 1980 se je prodaja v primerjavi z najboljšim letom 1978 razpolovila, a so podjetja preživela. Tudi zato, ker so proizvajalci našli način, kako zmanjšati porabo goriva, ne da bi za to žrtvovali funkcionalnost avtomobila in njegovo velikost – izboljšali so aerodinamiko, uvedli učinkovitejše motorje in znižali težo vozila.

Tudi pri Dodgeu, pri katerem v razvoj niso prenehali vlagati niti med veliko ameriško depresijo, v prihodnosti pa so bili, na primer, prvi, ki so ljudem ponudil dizelski poltovornjak, danes najbolj priljubljen zbirateljski model te znamke, ali leta 1946 prvi tovarniško izdelan štiripogonski poltovornjak. To je bilo za Američane posebno obdobje. Po drugi svetovni vojni so v prihodnost gledali s pričakovanjem svetlejše prihodnosti in del te so bili tudi novi avtomobili. Vsi trije veliki proizvajalci so ugriznili v vabo. Chevrolet je novo serijo napovedal junija 1947, Dodge decembra istega leta in Ford januarja naslednjega. Potrebovali so nov avtomobil za nove čase. Na videz je moral biti robusten in masiven, kar poltovornjak mora biti še danes, a lažji in preprostejši za vožnjo.

Uspešni so bili eni bolj, drugi manj, odvisno od obdobij. Chevrolet, katerega soustanovitelj Louis Chevrolet je avtomobile začel prodajati novembra 1911, je moderne poltovornjake začel izdelovati leta 1937, vendar so med zbiratelji najbolj priljubljeni tisti iz serije Glamour, ki je na trgu pristala leta 1967. Z njo je Chevrolet presedlal z zgolj uporabniških poltovornjakov na bolj stilizirane in osebne izvedbe, vendar je, enako kakor njegovi tekmeci, v prvi polovici sedemdesetih zašel v težave. Bojeval se je za kupce, a je bil Ford uspešnejši.

Taisti Ford, ki se je na avtomobilskem trgu pojavil leta 1925 in ljudem ponudil en sam model poltovornjaka. Model T Runabout je bil dolgočasen, vendar funkcionalen in nadvse priljubljen, a ga to ni rešilo pred umikom iz proizvodnje. Junija 1927 se je Henry Ford namreč odločil, da bo ustavil proizvodnjo in jo spremenil tako, da bodo v tovarni lahko začeli izdelovati novo serijo A. Šest mesecev je trajalo mrtvilo, vendar je bila nova serija ena najbolj priljubljenih, kar so jih kdaj izdelali, čeprav za Ford velja, da so zgodovinsko najpomembnejše tiste serije, ki so jih na trg poslali med letoma 1953 in 1956.

Fordov poltovornjak ima tudi nekdanji ameriški predsednik George W. Bush. In je eden tistih, ki ga vozijo zaradi videza, ne zaradi njegove funkcionalnosti. Kajti danes kljub imenu poltovornjak številni modeli sodijo bolj med luksuzne kot delovne avtomobile.