Tiskane izdaje
Florentinski slikar Sandro Botticelli velja za enega najbolj občudovanih renesančnih mojstrov, njegova dela pa so pomembno vplivala tudi na sodobno umetnost. Številni sodobni umetniki, kot so René Magritte, Andy Warhol, David LaChapelle, Cindy Sherman in drugi, so si privoščili prirejanje in posodabljanje njegovih del v takšni ali drugačni obliki. Še večji je bil slikarjev vpliv na modo in popularno kulturo, ki jo je Botticelli s svojim slogom zaznamoval bolj kot kateri drug umetnik.
Moderniziranega Botticellija lahko danes kupite na tisoč načinov, ne da bi izvedeli za ime mojstra in izvirne umetnine, ki je navdihnila, denimo, Venerino obleko oblikovalskega para Dolce Gabbana. Razstava v galeriji starih mojstrov v Berlinu (Gemäldegalerie) raziskuje zgodovino renesanse in Botticellijevo vlogo v njej. Kako je slikarju uspelo, da je dosegel svetovno slavo in petsto let kasneje postal celo ikona pop art slikarstva? Zakaj so njegova dela v zgodovini zapisana kot nesmrtna in predstavljajo tako temeljno kulturno dediščino Evrope, da so upodobljena celo na evrskih kovancih?
Dejstvo je, da Botticellijeva dela v znameniti galeriji Uffizi v Firencah predstavljajo glavno atrakcijo za večino obiskovalcev, ki so v vrsti pred muzejem pripravljeni stati tudi uro ali dve, da bi videli mojstrovini, kot sta Pomlad in Rojstvo Venere. Sandro Botticelli velja za enega prvih mojstrov upodabljanja ukročene narave, ki je pretrgal s tradicijo krščanskega religioznega slikanja.
S sliko Pomlad je upodobil poganski ritual čaščenja pomladi in žensko lepoto upodobil z novo, dotlej neznano svežino, ter tako ustvaril delo, ki je v izvirnosti in celovitosti ostalo nepreseženo. Silovitost in divjost podob na Botticellijevih slikah je tisto, kar najbolj pritegne, obe sliki pa sta zaradi velikosti še toliko bolj intenzivni. Botticellijeve gracije ostanejo v večnem spominu večine obiskovalcev še leta po tem, ko so zapustili posvečene dvorane galerije Uffizi.
V Berlinu je na ogled več kot sto del evropske umetnosti, ki prikazujejo nekakšen diagram oziroma proces, ki je pripeljal do tega, da so se originalna Botticellijeva dela v sodobni kulturi prelevila v pop podobe. »V okviru te umetnostnozgodovinske hoje v vzvratno smer skušamo Botticellija osvoboditi vsega, kar se je v stoletjih kot čebulna lupina ovilo okoli njega,« je dejal Michael Eissenhauer, generalni direktor Berlinskih državnih muzejev, pod okriljem katerih deluje Gemäldegalerie.
Zaradi množice aktualnih podob, ki izvirajo iz njegovih del, se zdi, da je Botticellijeva resnična umetnost odrinjena, kar je berlinske galeriste spodbudilo, da obiskovalcem predstavijo »rojstvo« izvirnega Botticellija. V Gemäldegalerie je namreč prvič na ogled dvajset še nevidenih del renesančnega mojstra, kar poznavalcem in ljubiteljem umetnosti ponuja priložnost, da se z njim znova spoznajo. V Berlinu bo razstava na ogled do 24. januarja, potem jo selijo v London.
