Provokativni dizajn

Thomas Heatherwick na svoji prvi ameriški razstavi v Cooper Hewitt Smithsonian Design Museum v New Yorku

Objavljeno
17. december 2015 14.31
Smilja Štravs
Smilja Štravs
Rad ima novo, nekonvencionalno, kontroverzno... Je avtor znamenitega britanskega paviljona v podobi regratove lučke na svetovni razstavi Expo v Šanghaju na Kitajskem leta 2010. Svetleča krogla z ovojem iz 60.000 kovinskih migetalk z lučko na koncu je lahko spreminjala barve, kar je v arhitekturi in oblikovanju v našem času, ki ljubi dogajanje 24 ur dnevno, nasploh trend. Tako kot barve nenehno spreminja tudi Thomas Heatherwick, najbolj produktiven britanski oblikovalec sodobnega časa, ki se lahko loti česarkoli in ostaja inovativen. Na razstavi v muzeju Cooper Hewitt Smithsonian Design Museum v New Yorku se prvič predstavlja ameriški javnosti.

Med njegovimi najbolj barviti projekti je znameniti londonski doubledecker, dvonadstropni avtobus kričeče rdeče barve in aeorodinamične oblike z velikim in asimetričnim sprednjim oknom, ki ga je za mesto naročil prav tako nekoliko netipični londonski župan Boris Johnson. Novi avtobus je prvič zapeljal po londonskih cestah februarja 2012, septembra istega leta pa je mesto po uspešno prestani preizkusni dobi naročilo 600 Heatherwickovih avtobusov – zaradi velikega števila (to je največje naročilo hibridnih avtobusov v Evropi doslej) bodo v celoti dobavljeni šele do konca leta 2016. Londončanom so novi avtobusi všeč, še posebej zaradi dejstva, ker so opremljeni s klimatskimi napravami, ki sredi kakšnega vročinskega vala, kot se je zgodil denimo letos poleti, celo v sicer zmernem londonskem podnebju, pridejo zelo prav.

Heatherwick je znan tako po drugačnosti kot vsestranskosti svojih projektov. S svojim delom si je prislužil sloves motorja za ideje – na Otoku mu pravijo ideas engine. Svoj studio je ustanovil leta 1994 z namenom da bi počel nenavadne reči v arhitekturi, oblikovanju in umetnosti, na področjih, ki jih je želel združiti pod eno streho. V njegovem oblikovalskem portfelju najdemo vse – od avtobusa, pohištva, vrste arhitekturnih rešitev, prišel je celo do »oblikovanja« olimpijskega ognja. Je prejemnik častnih doktoratov štirih britanskih univerz in prestižne londonske oblikovalske medalje. Razstavo so poimenovali Provocations: The Architecture and Design of Heatherwick Studio (Provokoacije: Arhitektura in oblikovanje studia Heatherwick), s čimer so v muzeju želeli zlasti podčrtati provokativno naravo kreacij britanskega oblikovalca. Thomas Heatherwick živi in dela v Londonu, v četrti King’s Cross ima atelje v katerem zaposluje 150 oblikovalcev.

Svežina je najbolj pomembna značilnost Heatherwickovih projektov, ki običajno odstopajo od ustaljenih rešitev. Če govorimo o arhitekturni svežini velja med prvimi projekti izpostaviti izvirni East Beach Cafe iz leta 2005, futuristično okrepčevalnico z morsko hrano v Littlehamptonu na jugu Anglije, ki jo je revija Vogue imenovala za najbolj odštekano arhitekturno kreacijo v tem letoviškem mestu. Leta 2009 je East Beach Cafe prejela oblikovalsko nagrado v kategoriji zunanji prostori, ki jo podeljuje organizacija Restaurant and Bar Design Awards, leta 2011 pa je britanska revija Coast East Beach Cafe izbrala za najboljšo letoviško kavarno in okrepčevalnico. Gre za objekt organske oblike sestavljen iz plasti kortenskega jekla, ki spominja na višinske črte (označevanje naraščanja višine na zemljevidih). Nenavadni lokal na morski obali ni podoben tradicionalnim lahkotnim lesenim letoviškim konstrukcijam, temveč je britanska interpretacija avstralskega Uluruja, največjega skalnega monolita na svetu. Heatherwick namreč v oblikovanju bistroumno združuje elegantne in surove forme, predvsem pa se nenehno spreminja, težko je predvideti kaj si bo izmislil prihodnjič.

Med njegove nenavadne arhitekturne projekte sodi tudi vizionarski Garden bridge v Londonu, ki bo pravzaprav vrt sredi sicer biološko mrtve reke Temze. Gre za ambiciozen projekt, ki je še v fazi zbiranja finančnih sredstev za njegovo izpeljavo, čeprav tokrat ne gre za izvirno Heatherwickovo idejo, temveč za 17 let staro idejo igralke Joanne Lumley. Ta je leta 1997 ob smrti princese Diane predlagala postavitev mostu z rožnim vrtom čez Temzo v njen spomin, vendar ji za to čudovito obeležje ni uspelo navdušiti tedanjega finančnega ministra Gordona Browna. Mostovi so v preteklosti predstavljali eno najbolj vitalnih točk v mestih, na katerih se je živahno trgovalo in tudi živelo. Tudi v srednjveškem Londonu so na mostovih gradili hiše, danes je le še nekaj takšnih primerov po Evropi, kasneje pa so se mostovi spremenili predvsem v prometne povezave.

Vendar Heatherwick ni le provokator v dizajnu, zna se tudi dobro obleči, ameriška moška revija GQ (Gentlemen's Quarterly) s sedežem v New Yorku ga je letos uvrstila na seznam petdesetih najbolje oblečenih britanskih moških. Petinštiridesetletni oblikovalec je močno povezan z domačim mestom, to pa ob pomembnih priložnostih nikoli ne pozabi na dejstvo, da imajo najboljšega kar pred domačim pragom. To so izkoristili tudi ob olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu, ko so Heatherwicka, upoštevajoč njegovo vsestanskost angažirali za oblikovanje olimpijskega ognja, oziroma olimpijskega kotla, posode v katerem ogenj prižgejo. Ognjeno posodo je oblikoval kot orjaški cvet z več kot dvesto cvetličnimi prašniki, vsak od njih je predstavljal eno od držav, ki na igrah tekmujejo. Posodo brez ognja so po igrah uvrstili v stalno zbirko londonskega muzeja Viktorije in Alberta.

V pohištvu med njegove najbolj smele dosežke sodi njegov znameniti vrtljivi stol Spun. Je nekakšna povečana različica namizne vrtavke, čeprav Heatherwick pravi, da je nastal kot odgovor na orjaški bakreni boben, ki ga vidimo na koncertih simfoničnih orkestrov. Sedeže je podoben skledi, na stol pa se ne vsedemo, temveč se vanj potopimo. Je precej velik in zasede vsaj toliko prostora kot večji fotelj. V resnici je bolj kot stol igrača za odrasle, zato zanj potrebujete veliko prostora, vsaj če se želite na njem vrteti. Narejen je iz kovine ali bolj udobne plastike, jedro mehanizma je iz aluminija, izdeluje pa ga italijansko dizajnersko podjetje Magis. Heatherwickov studio trenutno pripravlja projekt nove upravne stavbe podjetja Google v Londonu. Vodstvo je načrte najprej zaupalo studiju Allford Hall Monaghan Morris, potem pa se je odločilo, da je njihov projekt preveč dolgočasen za tehnološko tako živahno in trendovsko podjetje kot je Google. Heatherwick v sodelovanju z dansko arhitektko Bjarke Ingels iz biroja BIG sicer že riše načrte za kalifornijski kampus internetnega giganta (Google Mountain View Campus). Sodelovanje z danskim studijem BIG ocenjuje kot odlično, saj so se skupaj dokopali do rešitev, do katerih sami najbrž ne bi prišli: »Se že veselimo, ko bo vse skupaj postalo resničnost.«