Tiskane izdaje
Vesolje je neskončno prostranstvo, kjer nikoli ne zmanjka prostora. Lahko si še tako potraten, nagnjen k razmetavanju, vedno vse leti okoli tebe, a prostora ne zmanjka. Nikoli! Francozi vesolju, prostoru in prostornosti pravijo espace. In ko so v začetku osemdesetih let snovali avtomobil, ki je bil nekaj posebnega in še nevidenega, so to močno večpomenko uporabili za njegovo ime. Boljše, enostavnejše in bolj povedne besede ne bi mogli najti. Francozi so bili že od nekdaj avtomobilski inovatorji. Tehnika morda ni bila njihova domena, v tej kategoriji nikoli niso bili najmočnejši. A ko so bili v igri inovativni pristopi, novi pogledi in uporabno funkcionalne rešitve, so bili svetovni prvaki. Renaultovci so v preteklosti na ceste poslali mnoge avtomobile, ki so postavljali mejnike v kategoriji množične mobilnosti. Spomnite se Renaultove petice in štirice, ki smo ji pri nas rekli katrca. Revolucionarna sta bila tudi modela, ki sta nosila oznaki 6 in 16.
A v začetku osemdesetih let so začeli snovati avtomobil, ki ga je bilo nemogoče uvrstiti v kateri koli obstoječi razred. Razmišljali so o kombiju, ki ni bil kombi, in razmišljali so o avtomobilu, ki ni bil avtomobil. Ta križanec med kombijem in avtomobilom je od obeh vzel najboljše. Kombi mu je dal utilitarno prostornost, avtomobil mu je dal limuzinsko udobje. Pravzaprav je bilo v preteklosti že nekaj avtomobilov, ki so hoteli biti nekaj podobnega, a jim ni najbolj uspelo. Tak je bil na primer Volkswagnov type 2 iz petdesetih let, ki so mu rekli kar kombi. Taka je bila tudi povečana različica fiata 600, ki so ji rekli multipla. A to še ni bilo to. Menda je Lee Iacocca že v sedemdesetih letih razmišljal o tovrstnem vozilu, a Plymouthov voyager takrat ni zapeljal na cesto.
Francozi pa so od besed, skic in risbic prešli k dejanjem. Za očeta espacea veljata Britanec Fergus Pollock in Grk Antonis Volanis. Zanimivo je, da je espace pri Renaultu pristal po spletu nenavadnih okoliščin. Espace je bil namreč mišljen kot Talbotov naslednik modela mantra rancho. A leta 1978 so znamki Talbot in Simca prodali francoski skupini PSA, v katere lastništvu sta Peugeot in Citroen. PSA-jevci so espaceov koncept označili za predragega in preveč tveganega, zato so ga prepustili Mantri. Ti so vse skupaj odnesli k Renaultu, njim pa se je zadeva zdela zanimiva in so ji prižgali zeleno luč.
Na podlagi skic, ki sta jih narisala Pollock in Volanis, je Pierre Heyman, ki je dolga leta delal na avtomobilskem oddelku francoskega potrošniškega inštituta, podal svoje videnje uporabnega vozila, po katerem je dejansko nastal prvi prototip. Tako je koncept mantra tudi uradno postal renault espace. Leta 1984 so novinca predstavili na pariškem avtosalonu. Deležen je bil velikega zanimanja, kar se na začetku ni najbolj poznalo na prodaji. Renaultovim avtomobilom se je namreč kar pogosto zgodilo, da so bili pred časom. Morda niso po naključju enega izmed svojih modelov poimenovali s francosko-angleško skovanko avantime. V prvem mesecu so prodali le devet primerkov espacea in vodilni možje so postajali vedno bolj nervozni.
A k sreči so kupci kmalu prepoznali številne prednosti novinca. Ugotovili so, da je to avto, ki je lahko tudi dnevna soba, terasa, spalnica, otroška soba ... Ugotovili so, da je to avto, ki je lahko uporabno vozilo ali pa zelo udobno, skoraj luksuzno prevozno sredstvo. Ugotovili so, da je to avto, primeren za družine z dvema, tremi, štirimi otroki ali za športnike, ki kar v prtljažnik vržejo kolo, jadralno desko, čoln, smuči ... Predvsem pa so uživali v povsem drugačni vožnji. V espaceu se niso počutili utesnjeno, dihali so s polnimi pljuči, pa nikoli ni zmanjkalo zraka. Tudi dvometraši se z glavo niso butali v strop. Potniki na zadnjih sedežih niso imeli kolen zloženih na prsnem košu. Bilo je prijetno, zabavno, udobno.
Stranski pogled na espacea je ponujal nenavadno, skoraj znanstvenofantastično sliko. Na neki način se je zdel kot kombi, a bil je precej bolj eleganten, aerodinamičen, celo futurističen. Že od zunaj se je zdel kot avto, ki se ne baha s svojimi zmogljivostmi, temveč ponuja povsem drugačno vsebino. Predvsem pa ni imel klasičnega pokrova motorja. V nasprotju z limuzinami sta njegov prednji del uigrano tvorila pokrov motorja in vetrobransko steklo, ki sta se v enotnem naklonu vzpenjala proti strehi. V espaceu je bilo vse v enem samem prostoru, zato so mu rekli enoprostorec – monovolume.
V naslednjih letih so na ceste pripeljale še tri generacije espacea in vsaka je v razredu enoprostorcev na novo napisala standarde. Svojevrsten fenomen predstavlja četrta generacija, ki se počasi poslavlja in je v skoraj nespremenjeni obliki kar dvanajst let kljubovala zobu časa ter vseskozi uspešno ohranjala svežino in mladost.
Na letošnjem pariškem avtosalonu se je začelo espaceovo peto štetje. A nova generacija odkriva nekoliko drugačno videnje enoprostornosti. Novi espace je na pogled nekoliko nižji, zaradi česar je videti še bolj galaktičen. S svojimi velikimi kolesi pa se rahlo spogleduje s sodobnimi karoserijskimi križanci. Oblikovalec Christoph Dupont je navdih iskal v svetu letal, zato zadnji del novega espacea spominja na rep letala. Notranjost avtomobila je espaceovsko prostorna in sodobna. Na sredini prevladuje viseča konzola, katere prestavna ročica je tudi videti, kot da je doma iz aeronavtičnega sveta. Ko sediš na udobnem sedežu, se ti zdi, kot da si v gigantskem airbusu A380 – in tisti znani mamljivi stavek, zleknite se in uživajte v poletu, drži tudi za espacea, ki kot na zračni blazini nežno leti po asfaltu.
Novi espace je opremljen s sistemom multi sense, za katerega pravijo, da je nekakšen vozniški dirigent, saj nadzoruje in koordinira vse sisteme, ki so povezani z vožnjo, upravlja krmiljenje vseh štirih koles, volanski mehanizem, motor, samodejni menjalnik, zvok motorja, osvetlitev kabine ... Svetel ambient je bil vedno eden izmed glavnih espaceovih adutov. Novinec ponuja vetrobransko steklo, ki meri skoraj tri kvadratne metre in se lahko nadaljuje v veliko stekleno panoramsko streho.
Vsekakor espace tudi v svoji peti podobi ostaja zastavonoša avtomobilske enoprostorskosti. Hišna scenic in twingo sta še vedno njegova otroka. Posnemovalci z imeni s-max, previa, sharan, voyager, ulysse, zeta pa bodo tudi v prihodnje zeleni od zavisti.
