Tiskane izdaje
Superge oziroma športni copati so postali globalna obsesija. Nosijo jih vse generacije ob vseh priložnostih. Izborile so si prostor celo tam, kjer jih nikoli ne bi pričakovali – nanje naletimo v operi, na koncertu, na govorniškem odru, na maturantskem plesu ... Najnovejši modni trendi zahtevajo, ali bolje, priporočajo, da superge nosijo dame na krilo, v prostem času in v službi, ne oziraje se na dejstvo, ali jim pristojijo ali ne. Superge nosijo vsi, ki gredo v korak s časom ter z razvojem oblačilne in obuvalne kulture.
Da so superge udobno obuvalo, kot nalašč za urbano križarjenje po asfaltu, danes ni več pomembno; postale so šminkerski modni dodatek, nekakšen stopalni nakit, ki priča o modni ozaveščenosti njihovega lastnika ali lastnice. Nekoč so dame nosile zlate verižice in drage kamne okrog vratu in zapestij, danes nosijo z zlatom in kristalčki posuto platno svojih superg in torbico znamke Gucci ali Grošelj pod roko.
Razstava The Rise of the Sneaker Culture (Vzpon kulture športnih copat) v muzeju v Brooklynu v New Yorku raziskuje zgodovino športnih copat in njihovo kulturno vlogo oziroma okoliščine, ki so pripeljale do sedanje pozicije in statusa superg v sodobni družbi. Na ogled je okrog 150 parov športnih copat, ki prikazujejo evolucijo tega obuvala, od njegovih začetkov v sredini 19. stoletja do danes. Če so bile superge izvorno namenjene sproščeni hoji in športu, se jih je danes prijel kult statusnega simbola in urbane ikone, ki so status prestiža premaknile v sfero udobja in sproščene ležernosti. Za razstavo so športne copate iz svojih arhivov prispevali znani proizvajalci, kot so Adidas, Converse, Nike, Puma in Reebok, ter nekaj zasebnih zbiralcev, kot sta hiphop glasbenik Darryl »DMC« McDaniels in radijski voditelj Bobbito Garcia. Na ogled so tudi dizajnerske superge priznanih modnih blagovnih znamk, ki sicer s svetom športa do nedavnega niso imele nobene zveze, kot je recimo Prada, pa športni copati, ki so nastali v sodelovanju s sodobnimi umetniki, kot sta Damien Hirst in Shantell Martin.
Športni copati so plod industrijske revolucije in poklon fenomenu 20. stoletja – hitrosti. Njihov osnovni element je guma in nastale so vzporedno z razvojem avtomobilizma. Prve čevlje z gumenim podplatom in vrhnjim delom iz platna si je konec 19. stoletja izmislil ameriški izumitelj Charles Goodyear, ki je patentiral proces vulkanizacije gume. Leta 1892 je Goodyear, hčerinsko podjetje U. S. Rubber Company, takratna tovarna gumijastih delovnih čevljev, danes znana predvsem kot tovarna avtomobilskih pnevmatik, začel izdelovati take čevlje pod različnimi imeni, na koncu pa se jih je prijelo ime Keds. V istem času, leta 1917, so pri podjetju Converse promovirali svoje znamenite allstarke, ki so veljale za prve košarkarske copate.
Nastale so prav tako v gumeni tovarni, ki jo je slabo desetletje pred tem v Maldnu v ameriški zvezni državi Massachusetts ustanovil markiz Mills Converse. Sprva so proizvajali pnevmatike, vendar so jim veliki proizvajalci gume onemogočali sklepati posle neposredno s trgovci na drobno, na kar pa se Mills Converse ni oziral. Nov izziv je videl v športnih copatih. Conversovi gumeni tovarni se je leta 1918 pridružil Chuck Taylor, ki je ljubil košarko in je želel prodajati športne copate, v katerih je mogoče dobro metati na koš. Conversovi športni copati sicer niso bili prvi copati za košarko, so pa postali najbolje prodajani v začetnem obdobju razvoja te danes univerzalne obutve.
Sprva je bila proizvodnja športnih copat majhna in gospodarsko nepomembna. Po prvi svetovni vojni so se ZDA začele intenzivno posvečati športu, vzpon košarke in ameriškega nogometa je vzpodbudil tudi vzpon novega športnega obuvala, ki se ga je prijelo ime sneakers (superge). Podjetja so se začela resno ukvarjati z njihovim razvojem, dodajala oprijem in začela ločevati modele glede na namen (vrsto športa) že med letoma 1920 in 1930. Velik preskok v proizvodnji je pomenila ločitev moških od ženskih modelov. Z obujenimi olimpijskimi igrami leta 1936 se je povečalo zanimanje za šport in športne copate. Istega leta se je rodila francoska blagovna znamka Spring Court, ki je kot prva v svoje modele vgradila 8-kanalni prezračevalni sistem in podplat iz vulkanizirane naravne gume.
Po drugi svetovni vojni je šlo s supergami strmo navzgor. Rodila sta se pop kultura in rock&roll, mladi so se začeli oblačiti drugače, velike družbene spremembe so šle vštric z razvojem novega oblačila – kavbojk in novega obuvala – superg. Američani so s pojavom »baby boom« generacije in bolj sproščenim kodeksom oblačenja v šolah otroke začeli obuvati v superge. Prodaja superg v Ameriki je narasla na šeststo milijonov parov v letu 1957. Proizvajalci čevljev so hitro prepoznali konkurenco, ki jim je jemala stranke. Da bi zaščitili svoje poslovne interese, so v javnost poslali informacijo, da superge kvarijo stopala. Proizvajalci superg jim niso ostali dolžni; na izziv so odgovorili, da superge »zdravijo« platfus.
Po letu 1970 je postal priljubljen tek in z njim se je pojavila potreba po ustrezni obutvi. Z razvojem tehnologije so začeli izdelovati množico superg glede na njihov namen oziroma vrsto športa ali dejavnosti, ki so ji bile namenjene. Nastali so posebni modeli za nogomet, košarko, tek ... V glavnega igralca športnih superg se je razvil Nike – leta 1964 sta ga kot Blue Ribbon Sports ustanovila Bill Bowerman in Phil Knight, leta 1971 se je podjetje preimenovalo v Nike. Proizvajalci superg so v borbi za večji tržni delež začeli sponzorirati športnike, da bi zanje delali reklamo – v tej bitki se je za nespornega zmagovalca izkazal igralec košarke Michael Jordan iz ekipe Chicago Bulls, ki ga je najela korporacija Nike. Podjetje Nike je leta 1985 dalo na trg znamko superg z njegovim imenom Air Jordan. Leta 1996 je Michael Johnson na olimpijskih igrah v Atlanti, obut v zlate Nikejeve šprintarice, osvojil zlati medalji v tekih na 200 in 400 metrov.
V osemdesetih so ljudje čevlje, ki so bili razviti za šport, začeli nositi za vsak dan. K temu so jih spodbujali predvsem glasbeniki in filmski zvezdniki, ki so obuti v superge seveda najprej predvsem zbujali pozornost – Woody Allen jih je denimo nosil, ko je gledal baletno predstavo. To je postalo še bolj očitno v devetdesetih in seveda v novem tisočletju. Vzdržljivo obuvalo z gumijastim podplatom danes nosijo mladi in stari po vsem svetu. Na voljo je v vseh barvah, vzorcih in oblikah, kar si jih je mogoče zamisliti, in še več. Superge so čevelj, ki so z možnostjo izbire podrle vse meje, zato danes med najbolj priljubljene sodijo spet tiste deviško bele, takšne kot so bile pred več kot sto leti, ker jih je mogoče kombinirati k vsakemu oblačilu. Zakaj so superge tako priljubljene – ker simbolizirajo sproščenost in mladost. Tega nam pač ni nikoli dovolj. Razstava bo odprta do 4. oktobra.
