Tiskane izdaje
Leta 1961 se je na ženevskem avtosalonu zgodil eden tistih trenutkov, ki so osupnili svet in zaznamovali zgodovino avtomobilizma. Na terasi restavracije Parc des Eaux Vives sta svetlolasi hostesi odkrili svileno pregrinjalo, pod katerim je zasijal novi športni dvosed XK-E, bolj znan tudi pod imenom e-type. Bil je utelešenje angleškega pogleda na avtomobilske dirke. Bil je kombinacija športnosti in elegance, bil je mešanica prijaznosti in agresivnosti. Bil je šminker, bil je brutalnež. Bil je avto, ki je nevsiljivo izžareval izjemno potentnost in seksapil. Pogled od spredaj je razkrival kombinacijo krvoločnosti morskega psa in naivnosti otroškega nasmeška.
Od strani sta ga zaznamovala cigarasto dolg pokrov motorja in kratka kabina, ki sta poudarjala njegovo eleganco. Od zadaj se je z dvema izpušnima cevema, ki sta bili speljani natanko po sredini in sta puhali tik pod registrsko tablico, zdel kot pravi mačo. Odlikovali so ga tudi številni kromirani detajli. Njegova platišča, ki so bila sestavljena iz natančno prepletenih naper, so postala avtomobilska klasika. Tudi njegov leseni volan je biser oblikovalske enostavnosti šestdesetih let.
E-type je bil avto, ki je jemal sapo, ki je kot magnet privlačil poglede. Neustavljivo privlačnost so mu priznavali tudi tekmeci, ki bi se sicer raje ugriznili v jezik, kot da bi komu – razen sebi – dali kompliment. Celo veliki Enzo Ferrari, človek, ki je tako rekoč sinonim za vse, kar v avtosvetu pomenijo športnost, eleganca in vrhunskost, je dejal: »To je najlepši avto, kar so jih kdaj naredili!« Zaljubljali so se tudi estradniki. Za volanom e-typa so že kmalu po njegovem rojstvu sedeli Brigitte Bardot, Tony Curtis, Steve McQueen. Oblikovalcu Malcomu Sayerju, ki je prej deloval v aeronavtičnem svetu, je uspela mojstrovina, ki je v svet avtomobilskega oblikovanja prinesla povsem nove dimenzije.
Že ob koncu petdesetih let so Jaguarjevi vodilni možje razvojnikom in oblikovalcem dali nalogo, naj zasnujejo športni avtomobil, ki bo nasledil model XK150 in bo hkrati dostojen naslednik modelov c-type in d-type, ki sta takrat kraljevala na številnih prestižnih dirkah, med drugim na legendarnih 24 urah Le Mansa. Tako je leta 1957 nastal prototip E1A, ki je bil na voljo le tovarniškim testiranjem. Tri leta kasneje je sledil prototip E2A, ki je dosegel tudi nekaj dirkaških uspehov.
Na podlagi tega videnja se je leta 1961 rodil e-type, s katerim v resnici sploh niso imeli velikih prodajnih načrtov, saj je bil zamišljen kot model, ki bo nadaljeval tradicijo Jaguarjevih dirkaških uspehov. A je bilo že v trenutku, ko so prvič odkrili pregrinjalo, jasno, da e-typa čaka povsem drugačna usoda. Na začetku je bil namenjen le severnoameriškemu trgu, kjer je doživel nepričakovan uspeh. Ko so ga začeli prodajati v Veliki Britaniji, pa je povpraševanje močno presegalo proizvodne zmogljivosti.
Trinajst let (1961–1974) so izdelovali tri karoserijske različice in tri različne serije. Najbolj priljubljena sta kupe FHC (Fixed Head Coupe) in kabriolet OTS (Open Two Seater). Tema se je pridružila tudi povečana kupejevska različica z oznako 2+2, ki je ponujala tudi skromno odmerjena zadnja sedeža. Ta velja za najmanj priljubljeno izpeljanko, saj so se zaradi povečane in povišane kabine podrla skrbno premišljena razmerja linij in kotov. E-type je nastajal v treh različnih serijah. In tudi njega je doletela klasična usoda neposrečenih popravkov. Z naskokom najbolj usklajena je bila prva serija, ki jo je mogoče spoznati po sprednjih lučeh s prozornim pokrovom in zadnjih lučeh, ki so nameščene nad odbijačem. Druga serija se je razlikovala prav po obeh lučeh in nekaterih podrobnostih v notranjosti. Pri tretji pa so precej spremenili masko in sprednja blatnika, ki so napovedovali skorajšnji prihod naslednika XJ-S.
V skoraj poldrugem desetletju je Jaguar proizvedel natanko 38.419 e-typov. Med njimi je bila tudi omejena serija tako imenovanih low drag coupejev, s katerimi so hoteli oživiti dirkaško tradicijo. V letih 1963 in 1964 pa so proizvedli tudi omejeno serijo lightweight e-typov. Najprej so si zamislili, da jih bodo izdelali osemnajst, a jih je luč sveta ugledal le ducat. Njihova karoserija je bila iz aluminija, kar je bilo v tistem času precejšnja redkost. S tem so težo avtomobila zmanjšali za več kot sto petdeset kilogramov. Lahki e-typi so tekmovali na številnih dirkah. V Le Mansu in Sebringu sicer niso dosegali uspehov c-typa in d-typa, so pa zmagovali na mnogih drugih dirkališčih. Zaradi izjemno majhne serije so ti avtomobili postali zelo cenjeni v zbirateljskih krogih, kjer dosegajo astronomske cene. V naslednjih desetletjih pa so številni ljubitelji izdelovali bolj ali manj posrečene replike.
Ampak karoserije šestih lightweightov, ki niso bile nikoli postavljene na kolesa, so pol stoletja varno shranjene čakale na svoj veliki trenutek. Pri tej britanski znamki, ki je trenutno v lasti indijske skupine Tata Motors, imajo prav za podobne primere tako imenovani oddelek Jaguar Heritage. Možje, ki se v službo hodijo naslajat nad prekrasnimi starodobniki, so prišli na briljantno idejo. Dokončali bodo leta 1963 začeto delo in na cesto postavili ??e šesterico lightweightov.
Za ta namen so v Browns Lanu uredili povsem novo delavnico. Vsak izmed šestih »novincev« bo ročno izdelan po standardih in specifikacijah iz šestdesetih let. Referenčno osnovo pa bodo poiskali pri avtomobilu z zaporedno številko 12. Lightweighti z letnico 2014 bodo nosili številke šasije, ki bodo logično nadaljevanje tistih izpred pol stoletja. Seveda bodo opremljeni z vsemi dodatki, ki so krasili starejše brate. Med lepše detajle vsekakor spada usnjen pašček na boku, ki služi kot držalo pokrova motorja. Avtomobili bodo imeli tudi licenco za udeležbo na dirkah starodobnikov pod okriljem FIA.
Šesterica kupcev, o katerih ni znano, po kakšnem ključu jih bodo izbrali, se bo lahko odločala med šestimi barvami. O določenih individualnih podrobnostih pa se bodo lahko osebno posvetovali s šefom Jaguarjevega oblikovanja Ianom Callumom. Cena tega ekskluzivnega avtomobila naj bi se gibala okoli milijona funtov (1,2 milijona evrov). A že ko bo prvič zahrumel njegov motor, bo skočila v nebo. Jaguar lightweight e-type pač ne bo tekmoval le v svetu avtomobilov. Glede na to, da je prava umetnina, se bo družil s picassi in van goghi. Z občutno prednostjo, ki jo je slikovito opisal modni oblikovalec Ralph Lauren, veliki ljubitelj avtomobilov in lastnik izjemne zbirke starih lepotcev: »Slike ne moreš voziti!«
