Trkanje za srečo

Ozka soba poleg mizarske delavnice na dvorišču hiše v Kopru je bila nekoč lakirnica, nato pisarna, trenutno pa so se lesene mize spremenile v sestavljalnico trobel, lesenih zvočnikov za pametne mobilnike, s katerimi je oblikovalski trio Tok Tok postal nova slovenska zvezda Kickstarterja.

Cilj – zbrati deset tisoč evrov za nakup večje količine lesa, nakup in izdelavo potrebnega orodja in zagon proizvodnje trobel – je dosegel že po dveh dnevih, ob koncu kampanje pa se je nabralo dobrih 50.000 evrov. Matej Rodela in Andrej Koruza sta morala na dan, ko smo ju obiskali, 50 trobel vstaviti v lične vrečke iz blaga, nanje položiti lesene ploščice z graviranimi navodili za uporabo in vse skupaj zapakirati v kartonaste škatlice s šik nalepko Tok Tok. Le »žgoljava trobla«, kot je ločeno od drugih trobel označeval napis na samolepilnem lističu, je morala ostati v Kopru. Morda jo bomo kdaj podarili kakšnemu »frendu«, se pošali Matej.

V kotih sobe pa so v škatlah in vrečkah že čakale nove lesene ploščice iz hrasta in predvsem oreha, ki jih je bilo treba sestaviti v troble in poslati navdušenim podpornikom. Ob koncih tedna se Koprčanoma pridruži Ljubljančan Martin Šoštarič, tretji gradnik oblikovalskega trojca, zdaj, ko morajo čim prej izdelati še okoli 500 trobel, jim na pomoč pri lepljenju, sestavljanju, brušenju in oljenju priskočijo tudi prijatelji.

Čeprav je prenosni leseni ojačevalec zvoka za pametne mobilnike utelešenje idealnega izdelka za uspeh na ameriški platformi množičnega financiranja, po besedah Mateja in Andreja ideja zanj ni nastala z mislijo na predstavitev na Kickstarterju, temveč iz njune ljubezni do poslušanja glasbe in razmišljanja o izdelkih, ki jih je mogoče povezati z zabavno elektroniko. Martin je ideji sprva odločno nasprotoval, »ampak to je njegova metoda. Najprej poskuša idejo razcefrati na sto prafaktorjev, ko doseže dno, pa začne delati,« se hudomušno nasmehne Matej, ki je pri Tok Toku več kot očitno zadolžen za komuniciranje in poslovni del.

A prav Martin, ki v skupini skrbi za oblikovanje in pomaga pri proizvodnji, je določil končni videz troble. »Razumela sva, da mora biti takšne oblike,« Matej pokaže prototip z ostrimi robovi, »on pa je domislil detajle«: zaobljene robove, da jo je lepše držati, tope namesto zašiljene konice stožca, magnet v podstavku in ploščici z režo za mobilnik, ki se ju ob koncu uporabe elegantno skrije v leseno kocko. Martin je sicer starejši oblikovalec v studiu Gigodesign. »Pravzaprav se je rodil v Gigodesignu,« se zopet na njegov račun pošali Matej, a takoj zatem izpostavi, da je na Mesecu oblikovanja leta 2013 prejel glavno nagrado za jadrnico seascape 27. Matej ima drugo službo na Radiu Koper, Andrej, izšolani mozaicist, ki pri Tok Toku skrbi za proizvodnjo in razvoj orodij, pa vzporedno dela lastne umetniške projekte. Jeseni pripravlja projekt v kranjski Layerjevi hiši kulture. V sodelovanju z lokalno skupnostjo se bo lotil mozaika, s katerim se bo kritično odzval na mednarodno gospodarsko in politično dogajanje.

Toktokovci so že pred troblo izdelovali leseno pohištvo po svojih oblikovalskih zamislih. Začeli so s kuhinjskimi mizami, zatem so nastali pisalni mizi, omara, predalčnik, nočna omarica mali ogler, čajna mizica ogler in komoda s hipsterskimi roza elastikami. Na njihovih lesenih pručkah iz ostankov lesa pri proizvodnji večjih kosov pohištva ob kulinaričnih dobrotah uživajo obiskovalci petkovih Odprtih kuhn v Ljubljani, z lesenih mizic koktajle srkajo gostje koprske restavracije Capra.

Vodilo trojice je kakovostno oblikovanje in uporaba naravi in človeku najbolj prijaznega materiala – delajo večinoma z javorjem, orehom, jesenom in hrastom –, ki je, če je to le mogoče, slovenskega porekla. Nihče ni izšolan mizar, ampak so se obrti priučili. Andrej se je dela na mizarskih strojih naučil od dedka, nekdanjega lastnika omenjene delavnice, ki je bil prvi mizar s stroji v Kopru. Izdeloval je lesena polkna, okna in vrata za številne Koprčane. Izkušnje je pridobival tudi v projektih z Grupo, pri zadnjem projektu so fantje tudi prvič sodelovali. Matej in Martin sta se mizarstva učila od Andreja in iz knjig. »Vendar naš namen ni mizariti,« poudari Matej. »Radi bi ustvarili pohištveno podjetje, ki bo preraslo okvirje delavnice. Mi bi vodili razvoj, oblikovanje in prodajo, drugi mizarji pa bi pohištvo izdelovali,« odstre načrte. Njihov cilj ni pridobiti Ikeinih kupcev, ampak »tiste, ki vedo, kaj pomeni oblikovanje«, in cenijo »izdelke z zgodbo. Pručko podobnega videza, kot je naša, v Ikei dobiš za petino cene, a poskusi skočiti nanjo, pa boš videl, ali se bo obdržala,« je nazoren.

Doslej so pohištvo izdelovali sami, v prihodnje pa bodo izdelavo prepustili drugim mizarjem, ker sami vsega ne zmorejo. Priložnosti za proizvodnjo lesenega pohištva so neskončne, saj domače industrije tako rekoč ni več. Zavedajo se tudi, da je »iz lesa mogoče narediti marsikaj, vendar je Slovenija majhen trg, zato je treba ciljati na mednarodnega. Začeli bomo s kosi, ki jih je mogoče pošiljati po pošti,« pove Matej in pokaže prototip lesenega obešalnika. Na videz preprost izdelek služi tudi za odlaganje pošte in ključev, ki se nanj prilepijo zaradi magneta, skritega v lesu. Prav tako iz lastnih potreb so fantje črpali izdelek, ki je za zdaj še na ravni skice: nekakšen obešalnik za odlaganje oblačil, ki se kopičijo po stanovanju, ki se bo s polnjenjem škarjasto širil.

Tok Tok je še mlada znamka, a je že mogoče razbrati rdečo nit njenega oblikovanja: prepletanje mehkobe in ostrine, tradicije in modernosti in temeljito premišljenost izdelkov. Zanjo med drugim skrbijo magneti, ki se poleg trobel skrivajo v »dilah«. Deske iz treh vrst lesa za serviranje različnih prigrizkov so na videz olesenele nepremičnine, v resnici pa so oblikovane zelo pametno. Ker so dolge in ozke, na mizi omogočajo dovolj prostora za drugo posodo, z najdaljšo desko lahko z enim gibom postrežeš celotnemu omizju. Gravirane ilustracije Nine Mršnik na spodnji strani »dil« uporabniku predlagajo njihov namen, najkrajša deska pa ima magnete, s katerimi se jo po uporabi odloži na hladilnik.

Desk ni priporočljivo umivati, temveč zgolj z nožem z njih odstraniti ostanke hrane, vsake toliko pa jih je treba naoljiti. Matej mi pod nos pomoli po agrumih dišeče naravno olje, ki ga za zaščito dil uporabljajo oni. Skrb za pohištvo, kakor da je eden od družinskih članov, je še eno načelo Tok Tokovega oblikovanja.